Franja

stransk|i² (-a, -o)

1. (vzporedni) Neben- (bog der Nebengott, dohodek die Nebeneinnahme, naglas der Nebenton, der Nebenakzent, obrat der Nebenbetrieb, pogoj die Nebenbedingung, pojav die Nebenerscheinung, poklic der Nebenberuf, pomen die Nebenbedeutung, posel das Nebengeschäft, predmet das Nebenfach, produkt das Nebenprodukt, proizvod das Nebenerzeugnis, prostor der Nebenraum, das [Nebengelaß] Nebengelass, stroški Nebenkosten množina, tir das Nebengleis, Nebengeleis, vozni pas die Nebenfahrbahn, zaslužek das Nebenverdienst, dejavnost die Nebentätigkeit, dominanta die Nebendominante, funkcija die Nebenfunktion, kazen die Nebenstrafe, korenina rastlinstvo, botanika die Nebenwurzel, oblika die Nebenform, obveznost die Nebenverbindlichkeit, oseba die Nebenfigur, pogodba der Nebenvertrag, terjatev die Nebenforderung, der Nebenanspruch, točka der Nebenpunkt, določilo die Nebenbestimmung, koriščenje die Nebennutzung, vprašanje die Nebenfrage, morje das Nebenmeer)

2. (sekundarni) Seiten-, Neben- (izhod der Nebenausgang, Seitenausgang, oder der Nebenbühne, Seitenbühne, oltar der Nebenaltar, Seitenaltar, rokav geografija der Nebenarm, Seitenarm, vhod der Nebeneingang, Seiteneingang, cesta die Seitenstraße, Nebenstraße, ladja gradbeništvo, arhitektura das Nebenschiff, Seitenschiff, ulica die Seitengasse, Nebengasse, vrsta die Nebenreihe, Seitenlinie, Nebenlinie, vrata die Seitentür, Nebentür)

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

streljanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schießen (na cilj Zielschießen, na glinaste golobe Tontaubenschießen, Wurftaubenschießen, s pištolo Pistolenschießen, s puško Gewehrschießen, v tarčo Scheibenschießen, z ostrimi naboji Scharfschießen); ki ga slišimo od nekje, nenehno: die Schießerei
streljanje stoje, kleče, leže im Anschlag
navajen na streljanje pes: [schußfest] schussfest
pripravljen za streljanje feuerbereit
prostor za streljanje das [Schußfeld] Schussfeld
tarča za streljanje s puško die Gewehrscheibe
ukaz za streljanje der Schießbefehl
vaja v streljanju die Schießübung
porabiti pri streljanju municijo: verschießen
prebiti se s streljanjem skozi obroč ipd.: sich schießen durch
uničiti/raniti s streljanjem zusammenschießen

2. vojska das Schießen, das Feuer (strmo Steilfeuer, iz pušk Gewehrfeuer, v salvah Salvenfeuer, zaporno Sperrfeuer)

3. šport der Schießsport; pri nogometu ipd.: das Schießen (enajstmetrovk Elfmeterschießen)

4. pravo (ustrelitev) die Erschießung (talcev Geiselerschießung)

stròj engine; machine

stròji pl machinery
parni steam engine
pisalni stròj typewriter
šivalni stròj sewing machine
mlatilni stròj threshing machine
stròj za računanje calculating machine
ladijski stròj marine engine
kosilni stròj, kosilnica mowing machine, mower
peklenski stròj infernal machine
pralni stròj washing machine, washer
nemški vojni stròj the German war machine
obdelovalni stròj machine tool
tiskarski stròj printing press
kolníca za stròje engine shed
konstruktor stròjev machine (ali engine) designer
okvara stròja engine trouble
graditelj stròjev engine (ali machine) builder
prostor za stròje machine shop
tovarna stròjev engine factory
napisan s stròjem typed, typewritten
pisati s pisalnim stròjem to type, to typewrite
šivati na šivalnem stròju to sew on a sewing machine, to machine
temeljito pregledati stròj to overhaul a machine
preobremeniti stròj to overload a machine

stròp ceiling; roof

obokan stròp arched roof
kasetiran stròp panelled (ali coffered) ceiling
prostor z nizkim stròpom low-ceilinged room
v stròp gledati (= dolgočasiti se) to be (ali to feel) bored; to be bored to death

sušenje perila srednji spol das Wäschetrocknen
prostor za sušenje perila der Trockenplatz
stojalo za sušenje perila der Trockenständer
stroj za sušenje perila der Trockenautomat, der Wäschetrockner

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

šestnajstmétrski (-a -o) adj. di 16 metri:
šestnajstmetrski prostor area di rigore

špórten de deporte, de sport, deportista, deportivo

športno društvo (značka, praznik, letalstvo) sociedad f (insignia f, fiesta f, aviación f) deportiva
športen duh (dogodek, reportaža) espíritu m (acontecimiento m, reportaje m) deportivo
športni časopis diario m deportivo
športna revija revista f deportiva
športna obleka traje m de deporte (ali de sport)
športna oprema equipo m de deporte
športni poročevalec cronista m de deportes
športni artikel artículo m para deporte
športne novice noticias f pl deportivas
športni rezultati resultados m pl deportivos
športni avto automóvil m de deporte; auto m modelo sport; deportivo m
športno letalo avioneta f (de deporte)
športni letalec aviador m deportista
športni prostor (igrišče) campo m de deportes
športna palača palacio m de los deportes
športni učitelj profesor m de educación física

taborjenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Zelten, das Lagern; das Camping
… za taborjenje Camping-
(oprema das Campingzubehör, die Campingausrüstung, prostor za der Camping-Stellplatz)

telováden gimnástico, gínmico

telovadno društvo (zveza) sociedad f (federación f) gimnástica
telovadni klub (šport, vaja, telovaden nastop ali festival, orodje) club m (deporte m, ejercicio m, festival m, aparato m) ginmástico
telovadni učitelj (ura, dvorana, obleka) profesor m (lección f, sala f, traje m) de gimnasia
telovadni čevlji (hlače, srajca) calzado m (calzón m, camiseta f) de gimnasta
telovadni prostor gimnasio m; campo m para ejercicios gimnásticoos
telovadne igre juegos m pl gímnicos
telovadni pouk lecciones f pl de gimnasia, enseñanza f de la gimnasia
telovadni zavod gimnasio m; instituto m gimnástico

temáčen (-čna -o) adj.

1. buio, scuro:
temačen prostor un locale buio

2. pren. scuro:
temačen obraz scuro in volto

3. pren. (neprijeten) tetro, fosco:
temačne misli, slutnje pensieri, presentimenti tetri

tesníti (-ím)

A) imperf.

1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
intr. chiudere:
vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

2. stringere, restringere, rendere stretto:
preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi

tokonoma samostalnik
(prostor v japonski hiši) ▸ tokonoma
Tokonoma in njegova vsebina so bistveni elementi tradicionalnega japonskega notranjega dizajna. ▸ A tokonoma és belső tartalma a hagyományos japán belsőépítészet alapvető alkotóelemei.

topološk|i [ó] (-a, -o) matematika topologisch
topološki prostor topologischer Raum
topološka preslikava topologische Abbildung

tranzitni potnik moški spol der Durchreisende, Transitreisende (ein -r), der Umsteiger
letalstvo prostor za tranzitne potnike der Transitraum

tŕgati (puliti) to pluck, to pull; (nabirati) to gather, (sadje, cvetlice) to pick; (strgati, raztrgati) to tear, to rend, to lacerate

tŕgati na kose, koščke to tear to pieces, to bits
trga me v ušesu I have an earache
tŕgati se za... to fight for, to scramble for...
ljudje se trgajo za to blago there is a great demand for these goods
tŕgati se za meso to scramble for meat
tŕgati se za prostor, za sedež to scramble for a place
ljudje se trgajo za njegovo knjigo his book is selling like hot cakes

tŕžen del mercado

tržna hala mercado m cubierto
tržna cena precio m corriente (ali de mercado)
tržni dan día m de mercado
tržna raziskava estudio m del mercado
tržno poročilo boletín m de mercados, informe m del mercado
tržna lopa, stojnica puesto m del mercado
tržni promet movimiento m del mercado
tržni red reglamentación f de mercados
tržni prostor plaza f del mercado
tržna vrednost valor m en el mercado

turnír (zgodovina) tournoi moški spol (tudi neologizem) ; concours moški spol , compétition ženski spol , championnat moški spol

šahovski turnir tournoi d'échecs
plesni turnir concours de danse
prostor za turnir (zgodovina) lice ženski spol, champ clos

turnír torneo m

šahovski turnir torneo de ajedrez
plesni turnir concurso m de baile
prostor za turnir (hist) campo m de torneo; liza f
udeleženec turnirja torneador m