Franja

offēnsiō -ōnis, f (iz *offend-tio; offendere)

1. zadevanje ob kaj, spotikanje; s subjektnim gen.: pedis Ci., offensiones pedum Plin., o. dentium Lact.; abs.: offensione et tactu sonitus expresserat claritatem Vitr.; meton. spotik(ljaj): id ita tornavit … nihil ut asperitatis haberet, nihil offensionis Ci.

2. metaf.
a) nezgoda, neprijeten dogodek, neprijetnost, zoprnost, poraz: o. periculosa Ci., o. iudicii Ci. pred sodiščem, offensionem timere Ci. bati se zavrnitve (pri kandidaturi za kako službo), proelio superati aut aliquā offensione permoti Ci., eius adulescentia non offensionibus belli, sed victoriis est erudita Ci.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: in fragili corpore odiosa omnis offensio est Ci., corporum offensiones sine culpā accidere possunt Ci.; offensiones (plašnost) et pavor iumentorum Aug.
b) zgražanje, spotika = zamera, jeza, ne(je)volja, zlovolja, slaba volja, nerazpoloženje, odpor, nenaklonjenost, nemilost, sovraštvo, mržnja: populi N. zlovolja, ne(je)volja, jeza, toda: o. totius ordinis Ci. ali iudiciorum Ci. slab glas, slab sloves, sine offensione Ci., N. brez zamere, brez sitnosti, magna cum offensione civium N. na veliko jezo sodržavljanov, accendere offensiones T., offensionem subire Ci., Plin. v zamero priti, zameriti se, timere offensionem apud Romanos L. bati se zamere, principum inclinatio in hos, offensio in illos T., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet Plin. kar velja nekaterim za prednost, drugim za napako, habent ad res contras offensionem et fastidium Ci. mržnjo in gnus.

oponašan pridevnik
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzott, mímelt, imitált
Vedenje in jezik igralcev in pop pevk sta lahko zlahka oponašana. ▸ A színészek és a popénekesnők viselkedése és nyelvhasználata könnyedén utánozható.

2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzott
Preprostost, s katero so modeli poslovanja lahko kopirani ter oponašani preko interneta, še poveča pritisk inoviranja in zmanjša dolgoročno konkurenčno prednost. ▸ Az, hogy az üzleti modellek könnyen másolhatók és utánozhatók az interneten, növeli az innovációs nyomást és csökkenti a hosszú távú versenyelőnyt.

paso moški spol korak; stopinja, sled; hoja; prehod, prevoz, dohod; prelet (jata) ptic; stopnica, lestvični klin; kratka gledališka igra; cerkven sprevod, procesija; morska ožina, soteska

paso acelerado (voj) hitri korak
paso de comedia gledališka igrica
paso en falso napačen korak, spotikljaj
paso ligero (voj) tekalni korak, tek
paso a nivel železniški prehod
mal paso zadrega, stiska
a paso korakoma
paso a paso korak za korakom
a paso de tortuga po polževo
a paso de carga v diru, hitro
a paso lento s počasnimi koraki
a ese paso na ta način, tako
a mi paso por pri mojem potovanju (skozi)
al paso spotoma, med potjo, hkrati
al paso que tako kot, po; medtem ko
de paso mimogrede, o priliki, hkrati
de paso por Paris na poti skozi Pariz
paso por paso korak za korakom
a cada paso pri vsakem koraku, neprestano
al paso que vamos na ta način
abrir paso pot narediti (utreti)
abrirse paso (por entre) prebiti se (skozi)
acortar el paso počasneje iti
alargar (ali apretar, avivar) el paso pospešiti korak, hitreje iti
se arrojó al paso de un tren vrgel se je pod vlak
ceder (ali dejar) el paso (a) komu prednost dati
cerrar el paso pot zapreti
coger al paso naleteti na
dar paso (a) komu vstop priskrbeti
dar un paso decisivo napraviti odločilen korak
dar un paso en falso napačno stopiti, spotakniti se, spodrsniti
dicho sea de paso približno rečeno
aquí estoy de paso tu se le prehodno mudim
hacerse paso preriniti se, prebiti se
marchar (ali ir, andar) al paso počasi iti
no poder dar (un) paso nič ne napredovati, ne moči naprej
sacar del mal paso a uno komu iz stiske pomagati
tener el paso prednost imeti
¡paso! s poti! mirno!
¡prohibido el paso! prehod prepovedan!
pasos (de la Pasión) (rel) postaje križevega pota
a dos pasos nekaj korakov od tu, nedaleč
a pasos medidos umerjenih korakov
dar pasos inútiles zaman se truditi
dar los pasos necesarios napraviti ustrezne korake
seguir los pasos (de) komu za petami slediti
volver sobre sus pasos (zopet) vrniti se, nazaj iti, po isti poti

passo² m

1. prehod:
barca da passo brod
uccelli di passo ptice selivke
aprirsi il passo tra la gente utreti si pot med ljudmi
cedere il passo dati komu prednost

2. prehod (kraj, prostor):
ingombrare il passo ovirati prehod
passo carraio, carrabile dostop (na javno cesto)

3. prelaz

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

per-hibeō -ēre -uī -itum (per in habere)

1. (po)moliti, (po)nuditi, poda(ja)ti, (po)držati: aliquem Ci. ep. postaviti koga (za odvetnika), p. se Q. ponuditi (ponujati) se.

2. occ.
a) da(ja)ti = nakloniti (naklanjati), izkaz(ov)ati kaj: operam rei publicae Ca. fr., honorem alicui Plin., alicui gratias Ap.
b) da(ja)ti, pripis(ov)ati: alicui rei palmam Plin. prednost da(ja)ti, alicui auctoritatem Plin., vim herbae Plin.

3. ustno kaj od sebe da(ja)ti, (iz)prič(ev)ati
a) testimonium p. alicui Varr., apud principem testimonium merentibus p. Plin. iun. pričevanje (po)dati komu.
b) klas. reči, praviti, povedati, pripovedovati, poročati, imenovati, navesti (navajati), (o)klic(ev)ati: Pl., Mel. idr., si vos vultis perhiberi probos Ter., locum Hesperiam quam mortales perhibebant Enn., id quod nostri caelum memorant, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., ut Grai perhibent V., si modo, quem perhibes, pater est Thymbraeus Apollo V., vatem hunc perhibebo optimum Ci., Spa[r]tiates Agesilaus † ille perhibendus † Ci.; z ACI: Cat., perhibent illum flevisse V.; v pass. z NCI: Aug., Lact., India perhibetur molibus ferarum mirabilis Col., qui (sc. Tyndaridae fratres) non modo adiutores in proeliis victoriae populi Romani, sed etiam nuntii fuisse perhibentur Ci. ki sta po bajki menda bila … , Romulus perhibetur … tantum ceteris praestitisse, ut … Ci.

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

posámeznik (-a) | -ica (-e) m, f singolo, individuo:
dajati prednost interesom posameznika pred skupnostjo privilegiare l'interesse del singolo rispetto alla comunità

posporre^* v. tr. (pres. pospongo)

1. dajati zadaj; zapostaviti, zapostavljati (tudi pren.):
posporre l'onestà al proprio utile dati prednost osebni koristi

2. odložiti, odlagati

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

pred (krajevno) devant, par-devant ; (nasproti) en face de ; (v navzočnosti) en présence de ; (časovno) avant de

pred kratkim récemment
pred očmi vseh devant (ali sous) les yeux de tout le monde
pred odhodom avant le départ, avant de partir
pred tremi dnevi il y a trois jours
pred vratmi devant la porte
strah pred sovražniki la crainte des ennemis
imeti prednost pred kom avoir la priorité sur quelqu'un

pred (krajevno) delante de ; (v navzočnosti od) ante, en presencia de

pred vratmi delante de la puerta
pred menoj ante mí en mi presencia
pred sodnikom ante el juez
imeti pred seboj tener delante (de sí)
predvsem sobre todo
imeti prednost pred kom preceder a alg; (časovno) antes de; con anterioridad a
pred odhodom antes de la partida, antes de partir
pred časom (predčasno) antes de la hora, demasiado temprano; fig prematuramente
5 minut pred 12. uro las doce menos cinco
pred kratkim hace poco
pred enim tednom, pred tednom dni hace ocho días
pred 14 dnevi hace quince días
pred potekom enega tedna (14 dni) antes de ocho (quince) días

préd² (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

préd hišo before (ali in front of) the house
préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
préd polnočjo before midnight
10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
préd poldnevom in the morning, in the forenoon
préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
préd kratkim recently, of late, lately
préd vsem first of all, above all
(prav) préd mojimi očmi before my very eyes
ne préd 10. uro not till ten o'clock
dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
préd nekaj urami a few hours back
delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
tekla je préd nami she ran ahead of us
vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
ne pride mi več préd oči he shuns me
od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)

pride¹ [práid] samostalnik
ponos, ošabnost, napuh; dika, čast; razcvet, višek, sijaj, lepota; krdelo (levov)

false pride lažen ponos
proper pride opravičen ponos
pride of place častno mesto, figurativno prednost; zaničevalno vzvišenost
peacock in his pride pav z razširjenim repom
to take (a) pride in biti ponosen na kaj
in the pride of the season na višku sezone
in the pride of one's youth v cvetu mladosti
pride of the morning lepota jutra

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

primer prvi

el primer hombre pračlovek
el primer violín prvi violinist
primer premio prva nagrada; glavni dobitek
de primer orden prvovrsten
primer puesto prednost
primer tiempo (šp) prvi polčas
en primer lugar na prvem mestu, prvič
el primer venido, primer servido kdor prej pride, prej melje

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.