Franja

Zadetki iskanja

  • imbalordire v. intr. (pres. imbalordisco) poneumiti, postati neumen
  • imbiondire

    A) v. tr. (pres. imbiondisco) narediti lase svetle, blond

    B) ➞ imbiondire, imbiondirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbiondisco) postati blond; pozlatiti se
  • immelensire v. intr. (pres. immelensisco) otopeti; postati neumen
  • impecorire v. intr. (pres. impecorisco) postati krotek, plah, strahopeten
  • impratichire

    A) v. tr. (pres. impratichisco) izuriti; naučiti, izučiti

    B) ➞ impratichirsi v. rifl. (pres. mi impratichisco) izuriti se, naučiti se, postati vešč:
    impratichirsi a battere a macchina naučiti se tipkanja
  • inacerbire

    A) v. tr. (pres. inacerbisco) (esacerbare) ogorčiti; ozlovoljiti; zagreniti

    B) ➞ inacerbire, inacerbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inacerbisco) ozlovoljiti se; postati zagrenjen
  • inacidire

    A) v. tr. (pres. inacidisco) pren. (inasprire) razdražiti, zagreniti:
    inacidire l'animo zagreniti dušo

    B) ➞ inacidire, inacidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inacidisco)

    1. skisati se

    2. pren. postati zagrenjen, zagreniti se
  • in-albēscō -ere (incoh. k inalbēre) belkast postati, pobeleti, obledeti: venae sub lingua inalbescunt Cels., totum corpus cum pallore quodam inalbescit Cels.
  • inānēscō -ere (inanis)

    1. izprazniti se: Amm., Aug.

    2. metaf. nečimrn (domišljav) postati: malum, quo inanescunt qui placent sibi de se Aug.
  • in-calēscō -ere -caluī (incoh. h calēre)

    I. intrans.

    1. segreti se, vroč postati, zažareti = razžariti se: Col., Sen. ph., sole incalescente L., frigore pigra serpens incaluit O., lacrimis incaluisse togam Prop. (prim. „vroče“ solze).

    2. metaf. (duševno) razgreti se, (raz)vneti se: Lucan., acres animi incaluere O., vino (mero) i. L., Cu., T., nocte ac laetitiā i. T. —

    II. trans. razgre(va)ti: incalescente vino Amm. ko jih je že vino razgrevalo; poseb. o ljubezni: vidit et incaluit O.; occ. (v navdušenju) vzplamteti, navdušiti se: (vates) incaluit deo O., Cicero raro incalescit T.
  • in-callēscō -ere (callēre) debelo kožo dobiti, debele kože (= debelokožen) postati: Eccl.
  • incancherire

    A) v. intr. (pres. incancherisco) prisaditi se; postati rakast, kroničen, neozdravljiv (bolezen)

    B) v. tr. prisaditi; narediti, delati neozdravljivo
  • incancrenire v. intr. (pres. incancrenisco)

    1. med. prisaditi se

    2. pren. poslabšati se; postati neozdravljiv:
    i mali della società moderna incancreniscono bolezni sodobne družbe postajajo neozdravljive
  • in-carnō -āre -ātus (in, carō) „umesoviti“, utelesiti; pass. utelesiti se = učlovečiti se, človek postati: Eccl. (o Kristusu); poseb. pt. pf. incarnātus: Eccl.
  • incarognire v. intr. (pres. incarognisco)

    1. pren. postajati pokvarjen; izpriditi se; pobarabiti, se; poleniti se

    2. pren. postati kroničen:
    con gli anni la malattia può incarognire s časom bolezen lahko postane kronična
  • incartapecorire, incartapecorirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incartapecorisco)

    1. orumeneti, posušiti se (kot pergament); starati se

    2. pren. postati jalov, rutinerski; zakrneti (v kakšni dejavnosti)
  • incitrullire

    A) v. tr. (pres. incitrullisco) (rimbecillire) poneumiti, poneumljati

    B) ➞ incitrullire, incitrullirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incitrullisco) postati bedast; pobebiti, poneumiti se, poneumljati se
  • incrudelire v. intr. (pres. incrudelisco)

    1. (infierire)
    incrudelire contro, su qcn. okrutno ravnati s kom, izživljati se nad kom

    2. pren. biti, postati hujši; razdražiti se, poslabšati se:
    la tempesta incrudelisce vihar divja vse huje
    la ferita incrudelisce sempre più rana je zmeraj hujša
  • incruscare

    A) v. tr. (pres. incrusco) posuti, posipati z otrobi:
    incruscare uno scritto pren. knjižno vnašati učene besede v pisanje

    B) ➞ incruscarsi v. rifl. (pres. mi incrusco) postati član akademije Crusca; pisati akademsko, učenjaško
  • independizarse samostojen postati, osvoboditi se