Franja

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

molče prislov
1. (brez govorjenja) ▸ szótlanul, némán, csendbenNekaj časa jih je molče opazoval in jim zavidal mirno življenje. ▸ Egy ideig némán figyelte őket, és irigyelte a nyugodt életüket.V naslednjem prizoru molče sedi na kavču ob svoji tašči in jo drži za roko. ▸ A következő jelenetben szótlanul ül a heverőn az anyósa mellett, és fogja a kezét.

2. (brez nasprotovanja) ▸ némán, szótlanul, tétlenülPotrebe so vse večje in stiske ljudi ne moremo le molče opazovati. ▸ A szükségletek egyre nőnek, és nem nézhetjük tétlenül az emberek gondjait.
V okviru političnega sistema želi popraviti krivice, ki jih politični vrh molče trpi. ▸ Arra törekszik, hogy a politikai rendszeren belül orvosolja azokat az igazságtalanságokat, amelyeket a politikai csúcs némán eltűr.

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

nadòknaditi -īm nadomestiti, pristoriti: nadoknaditi štetu popraviti škodo

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

napáka falta f ; (pomota) error m , yerro m ; teh defecto m ; (moralna) vicio m ; (v značaju) defecto m

napaka v izgovarjavi vicio m de dicción (ali de articulación)
jezikovna napaka solecismo m
pravopisna (slovnična) napaka falta f de ortografía (gramatical)
računska napaka yerro m de cuenta
telesna napaka defecto físico
tiskarska napaka errata f, yerro m de imprenta
brez napake sin defecto, correcto
nihče ni brez napake todos tenemos nuestros defectos
napraviti napako cometer una falta, incurrir en un error
popraviti napako (pomoto) deshacer un yerro

okrepi|ti (-m) krepiti stärken, verstärken, kräftigen (stopnjevati) steigern; gradbeništvo, arhitektura versteifen, verstreben; (popraviti) verbessern

oubli [ubli] masculin pozabljenje, pozaba; pozabljivost

oubli de soi samozatajevanje
j'ai un oubli, quel est votre nom? pozabil sem, kako vam je (že) ime?
réparer un oubli popraviti nepazljivost, malomarnost, spregled
tirer de l'oubli rešiti pozabe
tomber dans l'oubli priti v pozabo, pozabiti se
sauver de l'oubli rešiti pozabe

panne² [pan] féminin, automobilisme okvara, defekt; motnja (v delovanju); théâtre nepomembna vloga

panne de courant, d'électricité prekinitev električnega toka
panne d'essence, sèche zmanjkanje bencina
panne de moteur motnja v motorju
avoir une panne imeti okvaro, defekt
être en panne de quelque chose biti brez česa (trenutno)
être dans la panne (populaire) biti v stiski
ne jouer que des pannes (théâtre) igrati le nepomembne vloge
mettre en panne (marine) obrniti ladjo proti vetru
réparer une panne popraviti okvaro
rester en panne (automobilisme) imeti okvaro; figuré obtičati
tomber en panne imeti defekt; pokvariti se

parsnip [pá:snip] samostalnik
botanika pastinak

fine words butter no parsnips samo z lepimi besedami se ne da popraviti

peccato m

1. relig. greh:
peccato capitale, mortale smrtni greh
peccato veniale mali greh
peccato originale izvirni greh
brutto come il peccato pren. grd kot smrtni greh
vivere nel peccato živeti pregrešno

2. pren. greh, hiba, napaka, pomanjkljivost:
un peccato da riparare napaka, ki jo je treba popraviti
peccato di gioventù mladostni greh

3. škoda:
peccato che tu non sia venuto škoda, da te ni bilo

pecetta f

1. toskansko obliž; krpa:
mettere una pecetta prišiti krpo; pren. nekako popraviti, skrpucati

2. pren. sitnež, nadloga

3. cenovna nalepka (na knjigah)

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi

polish² [pɔ́liš]

1. prehodni glagol
loščiti, (z)gladiti, poleščiti, polirati
figurativno ugladiti, izpiliti, olikati, olepšati

2. neprehodni glagol
svetiti se, zgladiti se

pogovorno to polish off hitro končati delo; odstraniti, premagati, ubiti nasprotnika
to polish up popraviti, zboljšati, osvežiti (znanje)

pomóta erreur ženski spol , méprise ženski spol , inadvertance ženski spol , quiproquo moški spol , bévue ženski spol , faute ženski spol , lapsus moški spol, figurativno maldonne ženski spol, popularno gaffe ženski spol

po pomoti par erreur, par méprise, par mégarde, par inadvertance
pomota v imenu, o osebi erreur de nom, sur la personne
pismena, ustna pomota erreur d'écriture (ali de plume), lapsus moški spol
sodna pomota erreur judiciaire (ali de justice)
tiskovna pomota erreur typographique (ali d'impression)
seznam tiskovnih pomot errata moški spol
popraviti pomoto relever une erreur

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

popravlja|ti (-m) popraviti (immer wieder, allmählich) verbessern, ausbessern, korrigieren, reparieren ➞ → popraviti

poprávljati (-am) imperf. glej popraviti | popravljati

poprávljati glej popráviti

press¹ [pres] samostalnik
tehnično stiskalnica
tisk tiskarski stroj, tiskarna, tiskarstvo, tisk; časnikarstvo, novinarstvo, novinarji; nateznik (na smučch); omara (knjižna, za obleko, zlasti za perilo); stiskanje, pritiskanje, glajenje, likanje; naval, pritisk, gneča
figurativno naglica, nujnost, nuja
navtika čezmeren pritisk (vetra) na jadra

to correct the press opraviti korekturo, popraviti tiskovne napake
coming from the press pravkar izšel (knjiga)
to go to press iti v tisk
to send to press dati v tisk
gutter press opolzko časopisje
to have a good (bad) press imeti pohvalno (slabo) kritiko v časopisju
in the press v tisku
navtika press of sail razpeta jadra
navtika to carry a press of sail pritiskati na jadra
navtika under a press of canvas z razpetimi jadri
the yellow press senzacionalno časopisje