Franja

triple [triplə] adjectif trojen, trikraten; masculin, mathématiques trikratnik; trojna količina

triple alliance féminin trozveza
triple idiot masculin popoln tepec, idiot
triple menton masculin trojna brada
en triple exemplaire v treh izvodih, v trojniku
au triple galop z vso hitrostjo
sa maison est triple de la mienne njegova hiša je trikrat večja od moje
prendre une triple dose vzeti trojno dozo
neuf est le triple de trois devet je trikratnik od tri
augmenter du triple trikratno (se) povečati

unqualified [ʌnkwɔ́lifaid] pridevnik
nekvalificiran, nekompetenten, nepooblaščen

unqualified practitioner nekvalificiran, neaprobiran (splošni) zdravnik; neosposobljen; nesposoben, neprimeren; popoln, neomejen, absoluten
unqualified praise absolutna hvala
he is unqualified to serve vojska on je nesposoben za vojaško službo

vákuum fizika (praznina) vacuum, pl -s, vacua

popoln vákuum perfect vacuum

vestito¹ agg.

1. oblečen:
calzato e vestito pren. popoln:
asino calzato e vestito popoln osel
nascere vestito pren. šalj. biti srečko

2. bot. v lupini, neoluščen:
riso vestito (risone) neoluščeni riž

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

ἄκρᾱτος 2 (κεράννυμι); ion. ep. ἄκρητος 1. nemešan, čist, pristen, neskaljen, očiščen, brez vode; ὁ ἄκρατος (οἶνος) (NT τὸ ἄκρατον) nemešano (suho) vino, σπονδαί (pitni) dar nemešanega vina. 2. neoslabljen, močan, silen, pristen; νοῦς duh brez telesa, dovršen, popoln, διάρροια ne voden, žolčast izmetek comp. ἀκρατέστερος.

αὐτο-τελής 2 (τελέω) 1. kdor sam sebi nalaga davke, neodvisen. 2. sam v sebi dovršen, popoln, kdor sam sebi zadostuje.

ἔκ-πλεως 2 at., n. pl. ἔκπλεω -πλεα poln, napolnjen, popoln, polnoštevilen, zadosten, obilen.

ἐν-τελής 2 (τέλος) popoln, ves, cel, dovršen, v dobrem stanju, βοῦς brez hibe (napake), οἱ ἐντελεῖς ἄνδρες oblastniki, gospodarji.

ἐπιτελής 2 dovršen, izvršen, dokončan, izpolnjen, uresničen, popoln, ἐπιτελὲς ποιῶ iz-, dovršim kaj, ἐπιτελὴς γίγνομαι izpolnim se, dogodim se.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

κατ-αρτίζω, κατ-αρτάω 1. ion. dobro uredim, popravim, dopolnim, ἐς τωὐτό spravim zopet v red, pomirim, χρῆμα κατηρτισμένον koristna, prikladna (dobro urejena) stvar. 2. NT popravim ὑστερήματα, krpam δίκτυα, na-, pripravljam αἶνον, σῶμα, κατηρτισμένος εἴς τι pripravljen; izpopolnim, dvignem ἐν πνεύματι, κατηρτισμένος popoln.

λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.

μακαριστός 3 adi. verb. od μακαρίζω blagrovan, poveličevan; popoln; μακαριστός εἰμι vreden sem, da me blagrujejo, imenujejo srečnega, μακαριστὸν ποιῶ τινά τινι storim, da kdo koga slavi ali blagruje.

ὁλό-κληρος 2 popoln, nepoškodovan NT.

ὅλος 3, ep. οὖλος [Et. iz ὁλϝο-ς, idevr. sol-wo-s, lat. salvus] celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; ὅλος ὥρμημαι težim s celo dušo, καθαρὸς ὅλος ves (popolnoma) čist NT; subst. τὸ ὅλον (in pl.) celota, država, vesoljni svet, vesoljstvo. – adv. τὸ ὅλον sploh, povsem, popolnoma, vobče, z eno besedo; δι' ὅλου skoz in skoz NT; ὅλῳ καὶ παντί popolnoma, ὅλως popolnoma, sploh, vobče, z eno besedo.

ὁλο-σχερής 2 popoln, važen.

ὁλο-τελής 2 (τελέω) popoln NT.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.