Franja

zidárski de maçon

zidarsko delo maçonnage moški spol, maçonnerie ženski spol
zidarski mojster maître moški spol maçon
zidarski pomočnik compagnon moški spol (ali ouvrier moški spol) maçon
zidarski vajenec apprenti moški spol maçon
zidarska žlica truelle ženski spol
zidarska lopatica spatule ženski spol

zidárski (-a -o) adj. del, da muratore; murario:
zidarski mojster muratore, maestro di cazzuola
zidarski pomočnik manovale
zidarska žlica cazzuola, cucchiaia, sparviero
zidarski izravnalnik frettazza
zidarski oder bertesca
zidarski odrnik antenna
zidarsko korito cofana, calderella da muratori

ἀκ-ᾰ́κητα, ὁ (ἄκακος) ep. osrečevalec, rešitelj, pomočnik.

ἀλεξητήρ, ῆρος, ὁ ep. ἀλεξήτωρ, ορος, ὁ (ἀλέξω) pomočnik, branitelj, rešitelj, bramba; μάχης prvoboritelj.

ἀντίληψις, εως, ἡ 1. (ἀντι-λαμβάνω) če kdo nekaj sprejme za kako stvar, zamena, pos. uvoz, uvažanje. 2. (ἀντιλαμβάνομαι) a) prijemanje, popad, napad, bolehanje, oslabelost (vsled bolezni); b) prisvajanje, terjatev δεκάτης; c) ugovor; d) pomoč, pomočnik NT; e) težava, ovira.

ἀοσσητήρ, ῆρος, ὁ [Et. od ἀοσσέω pristopim, pomagam; iz sm̥ (ἀ cop.) + soqvjejō; sor. z lat. sequor, socius (iz soqvjos)] ep. pomočnik, branitelj.

ἀρήγω 1. (ἀρωγός pomočnik) ep. pomagam, prihajam na pomoč, sem v pomoč τινί. 2. odvračam kaj od φόνον τέκνοις.

ἀρηγών, όνος, ὁ, ἡ (ἀρήγω) ep. pomočnik, pomočnica.

ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.

βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

ἐπαμύντωρ, ορος, ὁ ep. pomočnik, zaščitnik.

ἐπ-αρωγός, ὁ ep. pomočnik.

ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.

ἐπί-ρροθος 2 ep. poet. 1. ki hiti na pomoč; subst. pomočnik, pomočnica. 2. zmerjajoč, sramoteč; κακά hude psovke.

ἐπιτάρροθος, ὁ, ἡ pomočnik, pomočnica, zmagovalec.

ἐπῳδός 2 (ἐπ-ᾴδω) ki pomaga z zagovarjanjem, zagovarjalec, čarovnik, pomočnik.

ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.

θεραπευτήρ, ῆρος, ὁ θεραπευτής, οῦ, ὁ (θεραπεύω) sluga, služabnik, strežaj, spremljevalec, pomočnik, soborilec.

ἰᾱτρός, ὁ, ion. ἰητρός (ἰάομαι) zdravnik, lečnik; pren. pomočnik, rešitelj τινός.