-
ἀρήγω 1. (ἀρωγός pomočnik) ep. pomagam, prihajam na pomoč, sem v pomoč τινί. 2. odvračam kaj od φόνον τέκνοις.
-
ἀρηγών, όνος, ὁ, ἡ (ἀρήγω) ep. pomočnik, pomočnica.
-
ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.
-
βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.
-
δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).
-
ἐπαμύντωρ, ορος, ὁ ep. pomočnik, zaščitnik.
-
ἐπ-αρωγός, ὁ ep. pomočnik.
-
ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.
-
ἐπί-ρροθος 2 ep. poet. 1. ki hiti na pomoč; subst. pomočnik, pomočnica. 2. zmerjajoč, sramoteč; κακά hude psovke.
-
ἐπιτάρροθος, ὁ, ἡ pomočnik, pomočnica, zmagovalec.
-
ἐπῳδός 2 (ἐπ-ᾴδω) ki pomaga z zagovarjanjem, zagovarjalec, čarovnik, pomočnik.
-
ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.
-
θεραπευτήρ, ῆρος, ὁ θεραπευτής, οῦ, ὁ (θεραπεύω) sluga, služabnik, strežaj, spremljevalec, pomočnik, soborilec.
-
ἰᾱτρός, ὁ, ion. ἰητρός (ἰάομαι) zdravnik, lečnik; pren. pomočnik, rešitelj τινός.
-
ἰήιος 2 poet. 1. bridek, žalen, žalosten. 2. Apolonov pridevek: pomočnik v sili (ἰάομαι).
-
κοινωνός 2 (κοινός) 1. adi. skupen, κοινωνῷ ξίφει s skupnim mečem t. j. združena. 2. subst. udeležnik, tovariš, pomočnik τινός, τινί, ἔν τινι NT.
-
ὀρθωτήρ, ῆρος, ὁ (ὀρθόω) poet. rešitelj, pomočnik.
-
Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).
-
παρακελευστός 3 na pomoč poklican τινί; subst. ὁ pomočnik, pristaš.
-
παράκλητος 2 (παρα-καλέω) prizvan, poklican; subst. ὁ pomočnik, tolažnik, priprošnjik, zavetnik NT.