Franja

zagróbati -am položiti položnice, mladice u zemlju

zueinanderlegen, zueinander legen položiti skupaj

zurücklegen položiti nazaj, dati nazaj; Geld: dati na stran; einen Weg: prevoziti, prehoditi, opraviti, prepotovati, Mathematik opisati, Astronomie preleteti; sich zurücklegen nasloniti se nazaj; Sport nagniti se nazaj

вымащивать, вымостить tlakovati, tlak položiti

закладывать, заложить polagati, položiti temelj, začeti zidati; ustanavljati, ustanoviti, ustvarjati, ustvariti; zazida(va)ti, zamašiti; zastavljati, zastaviti; zapregati, zapreči; založiti kam;
з. общество ustanoviti društvo;
з. вещи в ломбард stvari zastaviti, dati v zastavljalnico;
з. страницу в книге vložiti med strani značko;
нос заложило nahoden sem

перекладывать, ложить prekladati, preložiti; vmes polagati, vmes položiti; preveč da(ja)ti; (zast.) prevajati, prevesti; (zast.) prepregati, prepreči (konje);
он переложил милость pregloboko je pogledal v kozarec

прокладывать, проложить vmes polagati, vmes položiti;
п. путь graditi pot, utirati pot

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

accommodō (adcommodō) -āre -āvī -ātum

1. primerno uravna(va)ti, pripraviti (pripravljati): trapetum Ca.

2. kaj kam dati (dajati) ali kaj komu ali čemu nadeti, da se prilega, priravna(va)ti: ut ... ad insignia accommodanda ... tempus defuerit C.; z dat.: gladium dextrae Luc. ap. Ci., lateri ensem V., calauticam capiti Ci.; z ad: clupeum ad dorsum Pl., coronam sibi ad caput Ci.; z in: dentes in saxa forata accomodantur Vitr. se vtikajo.

3. pren.
a) prilagoditi (prilagajati) kaj čemu, umeriti (umerjati) kaj, uravna(va)ti kaj po čem: orandae litis tempus Ci. ugodno postaviti; orationem auribus auditorum Ci.; sumptūs ad mercedes Ci., ius publicum ad populi iussa Ci., ad eius testimonium vestrum ius iurandum (sodbo) Ci., testes ad crimen Ci. primerno ali poljubno privze(ma)ti, annum ad solis cursum Suet.; in omnem eventum consilia L., exordium in plures causas Ci., Corn. obrniti (obračati), porabiti (porabljati) za več primerov; rationem secundum condicionem Q.; pass.: morem accommodari prout conducat T. se prilagodi vsakokratni potrebi, se ravna po ... potrebi; accommodare alicui de habitatione Ci. ep.; refl.: ad voluntatem alicuius ... totum se fingere et accommodare Ci.
b) podeliti (podeljevati), pripisovati: diis effigiem Cu., alicui verba Q. na jezik položiti (polagati).
c) nakloniti, poklanjati komu ali čemu kaj, da(ja)ti, posvetiti (posvečevati): consilium, opem Icti., curam pratis Q. skrb imeti za ..., nonnullam operam his studiis Q., alicui manum Ap. v pomoč biti komu; se ad rem publ. et magnas res gerendas Ci., se ali animum alicui rei Suet. ukvarjati se s čim, spustiti (spuščati) se v kaj, poda(ja)ti se v kaj, se Seiano Suet. pridružiti se Sejanu, se ducem alicui Suet. da(ja)ti se komu na voljo za vodnika.
č) posoditi (posojati): tres panes Aug. — Od tod adj. pt. pf. accommodātus (adcommodātus) 3, adv. -ē

1. prilagojen čemu, primeren, pripraven, prikladen, spodoben: puppes ad magnitudinem fluctuum accommodatae C., responsum ad suam rem accommodatum Ci., oratio perpetua ad persuadendum accommodata Ci., accommodate dicere ad persuadendum Ci., dicere quam maxime ad veritatem accommodate Ci., definire ad iudicium accommodatius Ci., ad naturam accommodatissime vivere Ci.; emplastra adversus morsus accommodata Cels.; z dat.: oratio hominum sensibus ac mentibus accommodata Ci., si eam legem vobis accommodatam esse intellegerem Ci., tempora demetendis frugibus ... accommodata Ci., ut reliqua pro loci natura, pro vi tempestatum illis (navibus) essent ... accommodatiora Ci. bolje uravnano, exemplum temporibus suis accommodatissimum Ci., accommodatiores glandium generi castaneae Plin. podobnejši.

2. pren. sposoben, kos čemu: homo ad Verris flagitia ... accommodatus Ci., homines ad otium accommodati Ci., minime sum ad te consolandum accommodatus Ci. ep.; z dat.: Pollio Asinius seriis iocisque pariter accommodatus Q., servus vilissimus nec cuiquam serio ministerio accommodatus T.

adagio¹ avv.

1. počasi, polagoma:
camminare, parlare adagio hoditi, govoriti počasi

2. previdno, rahlo, oprezno, pazljivo:
posare adagio un oggetto fragile pazljivo položiti krhek predmet
adagio con le vostre critiche! bodite previdni s svojo kritiko!
PREGOVORI: adagio, Biagio! šalj. ne hvali dneva pred večerom!, le počasi!

3. glasba adagio

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

aggerō -āre -āvī -ātum (agger)

1. nasuti, nasipa(va)ti: haec genera (laterum) faciliter aggerantur Vitr. se dajo lahko položiti druga na drugo, exhauriendas esse regiones, ut illud spatium aggeraretur Cu., trames... inter paludes... aggeratus T.; agr. zemljo obsipa(va)ti okrog dreves in rastlin: stercoratam terram circa agg. Col.

2. pren. (na)kopičiti, (na)grmaditi, nagomiliti: cadavera, praemia pugnae V., ossa T.; pesn. pren. pomnožiti (pomnoževati): iras V., promissum dictis Stat., Libyas clades et prima incendia belli Sil. pretiravati; agr. obsipa(va)ti: arbores Col.; potem sploh posuti, porasti: convalles lacunosae cavaeque, nimium spinetis aggeratae Ap.

ara samostalnik
1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előlegOb podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.

arm² [a:m] samostalnik
(tudi množina) orožje, vojna oprema; vrsta orožja; vojaški poklic; grb

to appeal to arms oborožiti se
to bear arms služiti vojake
to beat to arms poklicati pod orožje
to carry arms služiti vojake
cessation of arms premirje
coat of arms grb
fire arms strelno orožje
to lay down arms položiti orožje
man at arms vojak
passage of arms (pismeni) znanstveni spor
arms race tekma v oboroževanju
to rise in arms upreti se
shoulder arms! puško na rame!
small arms lahko orožje
stand of arms popolna vojaška oprema
suspension of arms premirje
to take up arms oborožiti se
under arms pod orožjem
up in arms pod orožjem; figurativno hudo jezen

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

asserō² (adserō) -ere -seruī -sertum

1. (pri)doda(ja)ti, prilastiti (prilaščevati), prisvojiti (prisvajati), izgovoriti (izgovarjati), prireči (prirekati) komu kaj: me assere caelo O. pridruži me bogovom, ass. alicui regnum L. epit., lapidis illi (sapienti) duritiam Sen. ph. pripisovati, se studiis Plin. iun. vdati se; brez dat.: asserebant salutaria rei publicae... fata conditorem conservatoremque Romani nominis Vell., haec (gaudia) utrāque manu complexuque assere toto Mart.; z dvojnim acc.: quos pericula rei publicae imperatores asserebant Val. Max.; refl. (pri)lastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, izgovoriti (izgovarjati) si, prireči (prirekati) si: totam sibi laudem alicuius rei Val. Max., sibi possessionem Asiae Cu., sibi dominationem Suet., sibi nomen sapientis Q. ali sibi cognomen Felicis Plin. vzdeti si, Graecam sibi virginem Iust.; brez dat.: nec laudes assere nostras (sc. tibi) O.; z dvojnim acc.: Iovis, quem patrem sibi Alexander adsereret, oraculum eludens Cu.

2. occ. iur. koga kakemu stanu priključiti (dotakniti se ga in nanj položiti roko),
a) koga za svobodnega proglasiti (proglašati), osvoboditi (osvobajati) koga: ass. manu aliquem ali manu aliquem liberali causā Pl., ego liberali illam adsero causā manu Ter., ads. manu in libertatem Varr., aliquem in liberali causā Ci., aliquem tamquam filium Q., in iis enim, qui adserantur in libertatem L., quoscumque libuisset, in libertatem asserebant Suet., asserto (Menā) in ingenuitatem Suet., qui se ex libertinitate ingenuitati asserant Dig., asserui iam me O. že sem se osvobodil.
b) koga za svojega sužnja (svojo sužnjo) proglasiti (proglašati), prisvojiti (prisvajati) si, lastiti si kot sužnja (sužnjo) koga: clienti negotium dedit (Appius), ut virginem in servitutem adsereret L., Appius virginem ingenuam... in servitutem asserere conatus Suet.

3. pren.
a) koga ali kaj koga ali česa oteti, osvoboditi (osvobajati), (ob)varovati, koga ali kaj neoškodovanega ohraniti (ohranjati), braniti, (za)ščititi: se ab iniuria oblivionis, se a mortalitate Plin. iun., auriculas Mart. varovati poslušanja slabih verzov, in asserenda libertate Q., Suet. pri obnavljanju svobode, post assertam a Manlio urbem Fl.
b) zahtevati, da se kaj prizna za resnično = proglasiti (proglašati), trditi, potrditi (potrjevati), da je kaj res(nično) ali veljavno, veljavo pridobiti kakemu mnenju, zastopati kako mnenje: Colchidis furorem Mart., defectum lunae Macr.; z dvojnim acc.: se Iovem Aur.; z ACI: asserens minus verecundum esse Sen. rh.; z neodvisnim govorom: Aur. Od tod subst. pt. pf. assertum (adsertum) -ī, n trditev, dokaz: M.

bail¹ [beil] samostalnik
poroštvo, zastava, jamščina, kavcija

to go (ali be, become, stand) bail for s.o. jamčiti za koga
to be out on bail biti na svobodi proti kavciji
to take (ali give) leg bail popihati jo
I'll go bail glavo stavim
to surrender (ali save) one's bail javiti se na sodišču v določenem roku
to forfeit one's bail ne se javiti na sodišču (in tako zgubiti kavcijo)
to put in bail položiti kavcijo