Franja

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

hrabrost samostalnik
(pogum; drznost) ▸ bátorságObčudujem hrabrost, da si se odločil zmočiti do kože v takem relativno hladnem vremenu. ▸ Csodálom a bátorságodat, hogy ilyen viszonylag hideg időben is úgy döntöttél, bőrig ázol.
Podeljenih je bilo 13 medalj za požrtvovalnost in sedem medalj za hrabrost. ▸ 13 kitüntetést adományoztak önfeláldozásért és hét kitüntetést bátorságért.

infondere^* v. tr. (pres. infondo) pren. vlivati; zbuditi, zbujati:
infondere coraggio vlivati pogum, opogumiti

in-veterō -āre -āvī -ātum (in [praep.], vetus) postarati, čemu starost (trajnost) podeliti: inveteravi peregrinam novitatem Cu., caelestem aquam Col., alium cepamque Plin., carnes Plin.; pass.: ferendum sane fuerit inveterari vina Plin., opinio inveteratur Ci. se postara = se ukorenini, hāc versutiā et his artibus notitiam veri ac singularis dei apud omnes gentes inveteraverunt Lact. so postarali = so odpravili, so poskrbeli, da je izginilo, non tam stabilis opinio permaneret nec cum saeculis aetatibusque hominum inveterari (ukoreniniti se) potuisset Ci., quae (aetas) cum corporis robore ac viribus vigeat, animum esse inveteratum (se je pogum okrepil) diutinā arte atque usu belli L. Večinoma pt. pf. inveterātus 3

1. zastaran: inveteratum malum fit plerumque robustius Ci., inveterata res quam recens debuit esse gravior Ci., conglutinatio inveterata Ci.

2. metaf. ukoreninjen, utrjen: amicitia, invidia, ira, barbaria, odium Ci., gloria N., prudentia L., error Ci., errores Lact., licentia Suet., inveteratum erga matrem obsequium T.; subst. n. pl.: contra inveterata pugnare Sen. ph.

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

izgubíti perdre

izgubiti se se perdre, disparaître, s'égarer
izgubiti pogum perdre courage, se décourager
izgubi se! va te promener!
urad za izgubljene predmete bureau moški spol des objets perdus

izgubíti perder ; (založiti kam) extraviar

izgubiti iz oči, iz vida perder de vista
izgubiti pri igri perder en el juego
izgubiti pogum perder los ánimos, desanimarse
izgubiti potrpljenje perder la paciencia
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
nimam kaj izgubiti no tengo nada que perder
izgubiti šolsko, študijsko leto perder el curso
izgubiti se perderse, (izginiti) desaparecer; extraviarse; (zaiti na kriva pota) extraviarse
izgubiti se v podrobnostih perderse en detalles

izgubíti -ím (se) dov. a (se) pierde, a (se) rătăci
□ izgubiti priložnost a rata ocazia
□ izgubiti pogum a se demoraliza, a se descuraja

izgúbljati -am (se) nedov. a (se) pierde, a (se) rătăci
□ izgubljati priložnost a rata ocazia
□ izgubljati pogum a se demoraliza, a se descuraja

izquierdo levi; levičarski; kriv, upognjen

tener lado izquierdo imeti pogum, pogumen biti

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jemáti jêmljem nedov. a lua
□ jemati ven a scoate
□ jemati pogum a descuraja, a demoraliza
□ jemati vzorec med. a recolta

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

korájža glej pogúm

languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

1.
a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.

le¹ [è]

1. (samo) nur, allein
ne le nicht nur
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch
le … ne nur … nicht, bloß … nicht

2. spodbujevalno: (kar) nur (le pogum ! nur Mut!, le naprej! nur voran, nur weitermachen)
le daj immer zu
grozilno: le počakaj! na warte!

3. (neki) bloß, nur, immer (kdo/kaj/kdaj/kje le wer/was/wann/wo … bloß/ nur/immer); denn (le kdo/kaj/kdaj/kje wer/was/ wann/wo … denn)

4. (sploh) immer, nur
kadar le (moreš) wann immer (du kannst)
če le mogoče womöglich
kolikor le mogoče [soviel] so viel wie/als möglich
kot le kdo/kateri wie nur einer

5.
pa le immerhin
torej le also doch

levj|i [ê] (-a, -e) Löwen- (delež der Löwenanteil, pogum der Löwenmut, rep der Löwenschwanz, griva die Löwenmähne, kletka der Löwenzwinger, koža die Löwenhaut, moč die Löwenstärke, krdelo das Löwenrudel)
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
levji brlog die Löwenhöhle
podati se v levji brlog sich in die Höhle des Löwen begeben

lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
levja griva criniera, chioma leonina
levja kletka gabbia dei leoni
levji pogum coraggio da leone
opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
pograbiti levji delež farsi la parte del leone
siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
šport. levji skok salto del leone
pren. osel v levji koži asino travestito da leone
zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus)

lêvji leonine; resembling a lion

lêvji delež lion's share
lêvja koža lion's skin
lêvji pogum the spirit of a lion
lêvje žrelo lion's mouth
dobiti, zagotoviti si lêvji delež to grab the biggest slice of the cake (ali the lion's share)

lose^* [lu:z]

1. prehodni glagol
izgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati

2. neprehodni glagol
imeti izgubo (by s, on pri)
izgubiti (in; npr. in weight shujšati)
izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)

to lose one's balance izgubiti ravnotežje
to lose caste izgubiti družabni položaj
to lose face izgubiti ugled
to lose ground umikati se, nazadovati, propadati
figurativno to lose one's head izgubiti glavo
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to lose o.s.; ali to lose one's way zaiti, izgubiti se
to lose o.s. in zatopiti se v kaj, izgubiti se v čem
ameriško lose out to izgubiti v korist drugega
to lose one's reason (ali mind) znoreti, pobesneti
ameriško to lose one's shirt vse izgubiti
to lose sight of izgubiti spred oči, pozabiti
to lose patience (ali one's temper) izgubiti živce, razjeziti se
to lose the thread izgubiti nit (predavanja itd.)
to lose track of izgubiti sled za kom ali čim
this will lose you your position to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj