Franja

anticipato agg. vnaprejšnji, vnaprej dan:
pagamento anticipato vnaprejšnje plačilo

ara samostalnik
1. pravo (vnaprejšnje plačilo dela kupnine) ▸ foglaló, előlegOb podpisu pogodbe se plača deset odstotkov are, preostali del kupnine pa ob primopredaji. ▸ A szerződés aláírásakor tíz százalék előleget kell megfizetni, a vételár fennmaradó részét pedig az átadáskor kell kifizetni.
Posel je bil s sklenjen s podpisom pogodbe in plačilom are. ▸ Az üzlet a szerződés aláírásával és az előleg kifizetésével köttetett meg.

2. Ara (ptica) ▸ arapapagáj, ara
Odšla je v trgovino z malimi živalmi in zagledala čudovito aro. ▸ Elment egy kisállat-kereskedésbe, és meglátott egy gyönyörű arát.
Prelepa modro-rumena ara se sprehaja po vrtu in ponosno razkazuje svoje lepo perje. ▸ Egy gyönyörű kék-sárga ara járkál a kertben, büszkén mutogatva gyönyörű tollazatát.

arriérer [arjere] verbe transitif odlašati, odložiti

arriérer un paiement odložiti plačilo

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
avance des frais naplačilo za stroške
avance sur nantissement lombardno naplačilo
avance de caisse naplačilo v gotovini
paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
arriver en avance prezgodaj priti
avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
être en avance (pre)zgoden biti
faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
gagner de l'avance prehiteti
payer d'avance vnaprej plačati
faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
obtenir une avance dobiti akontacijo

batalla ženski spol boj, bitka, viteška igra; prepir

batalla de flores cvetlični korzo
batalla naval pomorska bitka
campo de batalla bojno polje, bojišče
género de batalla blago za slepo ceno
línea de batalla bojna črta
en orden de batalla v bojnem redu
dar (librar) batalla spustiti se v bitko; upirati se
ganar (perder) la batalla dobiti (izgubiti) bitko
batalla ganada, general perdido nehvaležnost je plačilo sveta

bimensile

A) agg. ki se dogaja dvakrat na mesec, vsakih štirinajst dni:
pagamento bimensile plačilo dvakrat na mesec
rivista bimensile štirinajstdnevnik

B) m publ. štirinajstdnevnik

bolniško nadomestilo stalna zveza
(plačilo med bolniškim dopustom) ▸ táppénz

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

capsārius -iī, m (capsa)

1. suženj, ki je spremljal gospodarjevega sina v šolo in mu nosil torbo s šolskimi potrebščinami, torbonoša, tokonoša: Suet., Ulp. (Dig.).

2. suženj, ki je za neznatno plačilo shranjeval obleko v javnih kopališčih, hranitelj obleke, garderober: Paul. (Dig.).

carina samostalnik
1. (dajatev) ▸ vámKo izdelek uvozimo v domačo državo, seveda tej plačamo ustrezen davek in carino. ▸ Ha egy terméket belföldre importálunk, akkor természetesen megfizetjük utána a megfelelő adót és vámot.

2. (organizacija) ▸ vámhatóság, vámos, vámtisztPotem ko je policist pri mejnem pregledu posumil, da v vozilu prevaža prepovedano blago, je o tem seznanil delavca na carini. ▸ Amikor a határellenőrzés során a rendőr gyanút fogott, hogy a jármű tiltott árut szállít, felhívta erre a vámos figyelmét.

3. (zgradba; območje) ▸ vám, vámhivatalZaradi zapletov na carini so se morali nastopu odpovedati gostje iz Avstrije in Hrvaške. ▸ A vámon előálló problémák miatt az osztrák és horvát vendégek kénytelenek voltak lemondani a fellépést.Bolgarsko carino sem mirno prevozil, na jugoslovanski strani pa se je začelo. ▸ A bolgár vámon simán átmentem a kocsival, de a jugoszláv oldalon megkezdődtek a bonyodalmak.
"Kamion se bo moral prebiti do carine in če bodo kolone, ne bo mogel preko vrste!" je dejal. ▸ „A kamionnak el kell jutnia a vámig, és ha torlódás lesz, akkor nem engedik át soron kívül a határon!", mondta.

cash¹ [kæš] samostalnik
gotovina, denar

balance of cash gotovina v blagajni
hard cash kovanci
to be in cash imeti denar
ready cash gotovina
loose cash drobiž
to run out of cash potrošiti ves denar
short (ali out) of cash brez denarja
cash payment plačilo v gotovini
cash down denar na roko; obračunavanje v gotovini
cash on delivery (C.O.D.) povzetje

cassa f

1. zaboj, skrinja:
la cassa della biancheria skrinja za perilo
cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
tre casse di libri trije zaboji knjig

2. ohišje:
la cassa dell'orologio okrov ure
cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
cassa toracica anat. prsni koš

3. blagajna:
aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
libro di cassa blagajniška knjiga
pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
si accomodi alla cassa izvolite na blagajno

4. banka, blagajna, sklad:
Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
Cassa malattia bolniška blagajna
Cassa integrazione dopolnilna blagajna
Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug

chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov

commandement [-dmɑ̃] masculin ukaz, zapoved, povelje; poveljstvo

verbal, écrit ustno, pismeno povelje
(religion) les dix commandements deset (božjih) zapovedi
commandement en chef vrhovno poveljstvo
commandement (de payer) poziv za plačilo (dolga)
passerelle féminin de commandement poveljniški most
tourelle féminin de commandement komandni stolp
avoir quelque chose à son commandement (figuré) imeti kaj (takoj) pri roki
prendre le commandement (sport) prevzeti vodstvo

comminare v. tr. (pres. commino) pravo
comminare una pena določiti kazen
comminare l'ergastolo obsoditi na dosmrtno ječo
comminare il risarcimento dei danni obsoditi na plačilo škode

comptant [kɔ̃tɑ̃] adjectif gotovinski, v gotovini; masculin gotovina

au comptant v gotovini, za gotovino
argent masculin comptant, deniers masculin pluriel comptants gotovina
achat masculin, vente féminin au comptant nakup, prodaja za gotovino
paiement masculin au comptant plačilo v gotovini
recettes féminin pluriel en comptant inkaso, prejemki v gotovini
acheter, vendre au comptant kupiti, prodati za gotovino
acheter, vendre une marchandise comptant kupiti, prodati blago za gotovino
avoir de l'esprit argent comptant biti odrezav
payer comptant plačati v gotovini, figuré takoj povrniti (dobro ali slabo)
c'est de l'argent comptant (figuré) do tega mora nujno priti, to se bo gotovo zgodilo
prendre quelque chose pour (de l') argent comptant (figuré) slepo kaj verjeti

conciliazione f

1. sprava, poravnava, sporazum:
tentativo di conciliazione poravnalni poskus
conciliazione di una contravvenzione takojšnje plačilo prekrška

2. hist.
Conciliazione Sporazum (med Sveto stolico in Italijo)

condamnation [kɔ̃danasjɔ̃] féminin obsodba (pour zaradi); kazen; obsojanje, neodobravanje, zavračanje

condamnation aux dépens obsodba na plačilo stroškov
condamnation à mort, à la prison smrtna, zaporna obsodba
condamnation pour vol, pour meurtre obsodba zaradi tatvine, umora
condamnation par contumace, par défaut obsodba v odsotnosti
encourir, subir une condamnation biti obsojen
infliger, prononcer une condamnation izreči sodbo
porter une sévère condamnation ostro obsojati, kritizirati
réduire, commuer, annuler une condamnation zmanjšati, spremeniti, razveljaviti sodbo