Franja

ritournelle [riturnɛl] féminin, musique ritornel, pripev, refren; figuré, familier stara, vedno ista pesem, stara lajna

c'est toujours la même ritournelle to je vedno ista pesem

romance [rɔmɑ̃s] féminin romanca; sentimentalna pesem (napolitaine neapeljska)

rondel moški spol rondel, pesem iz 13 stihov; figurativno kup, jata (ptic)

rota [róutə] samostalnik
red službe, turnus; seznam uslužbencev, ki se menjavajo na kaki dolžnosti; tabela (dolžnosti), reden potek
cerkev vrhovno duhovno in svetno sodišče
glasba, zgodovina pesem z refrenom, petje v krogu; lajna

roundelay [ráundilei] samostalnik
pesem z refrenom; pesmica; kólo (ples); ptičje petje

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

schedius 3 (tuj. σχέδιος) v naglici (nemudoma, neutegoma, z mesta) narejen ali zložen; od tod subst.

1. schedia -ae, f (sc. navis) = gr. σχεδία improvizirana ladja, improviziran splav, narejena le iz na debelo staknjenih brun: ULP. (DIG.), FEST., P. F.

2. schedium -iī, n v naglici (z mesta, improvizirano) zložena pesem, iz rokava stresena pesem: PETR., AP., AUS., SID.

Scherzgedicht, das, šaljiva pesem

Scherzlied, das, šaljiva pesem

scie [si] féminin žaga; populaire oseba, ki gre komu zelo na živce, tečnež; stara pesem, stara lajna; zoologie (= poisson masculin scie) žagarica (riba)

scie circulaire, à la main, à ruban krožna (cirkularska), ročna, tračna žaga
scie à chantourner, égoine žaga rezljača, mala ročna žaga
scie mécanique strojna žaga
couteau-scie masculin namizni nož z nazobčanim rezilom
en dents de scie nazobčan

Seemannslied, das, mornarska pesem

sèljānčica ž, seljànčica
1. kmečka pesem
2. vrsta ljudskega plesa
3. vaščanka, vaško dekle

sestina množina sestinas, sestine [sestí:nə, -ni] samostalnik
lirska pesem (6 kitic po 6 vrstic, navadno brez rime, s trivrstičnim zaključkom)

sevdàlīnka ž ljubezenska pesem bosanskih muslimanov

sirvente, serventois [sirvɑ̃t, -twa] masculin, histoire moralna ali satirična pesem (največkrat politično aktualna) (tudi: sirventès)

slobòdārka ž
1. svobodnjakinja
2. svobodoljubna pesem

Soldatenlied, das, vojaška pesem

soledad ženski spol samota; osamelost; osamljenost, odljudnost; pustinja, puščava; andaluzijska pesem žalostinka

sōlfa f

1. glasba star. solfeggio:
battere la solfa dajati takt

2. pren. stara pesem, lajna:
la solita solfa vedno ista pesem

song-hit [sɔ́ŋhit] samostalnik
zelo priljubljena pesem, popevka (šlager) v modi