Franja

nonparous [nɔnpɛ́ərəs] pridevnik
brez otrok, jalova

nuevemesino moški spol devetmesečen otrok

oaf [óuf] samostalnik
butec, teleban, osel; podtaknjen otrok, podtaknjenec

òjnāk -áka m, òjnak m (t. ojnak)
1. igra, zabava
2. šala
3. oreh, ki z njim v otroški igri zadevajo kupeke orehov
4. ekspr. živ, nemiren otrok

orbi-ficō -āre (orbus in facere) narediti (povzročiti), da kdo nima otrok, vzeti (jemati) komu otroke, osirotiti: pernici orbificor liberorum leto et tabificabili Acc. ap. Non.

parvulus 3, star. parvolus: Pl., Ci. (demin. k parvus)

1. zelo majhen, majčken, malenkosten: Cat., Lucr., Pr., Auct. b. Alx., Hirt. idr., res Ter., pecunia Ci. majhno imetje, causa Ci. majhna reč, malenkost, dum parvulum consequamur Ci. (ne)kaj neznatnega, parvulo labore Ci., navicula C., parva equestria proelia C., parvula laudo H. skromne razmere, causula Auct. b. Afr., quia parvulum referret, an idem displiceret, quibus non idem placuisset Plin. iun., erat parvulus staturā Sen. rh., castellum Sen. ph., casula Ap., ex parvulo incipere Cels., aut nihil aut parvulum intenditur Cels., oppidum Cu., filius Lact., pueruli Hier., pusio Arn.

2. zelo mlad: filius Ci., filia N., Aeneas V., uri C. še prav mladi, a parvulo Ter. ali ab parvulis C. iz (od) malega, iz mladega, od mladih nog, od mladih let; aetas Iust., filiolus Val. Max., filii vel parvuli vel grandiusculi Aug.; subst. parvulus -ī, m majhen otrok: Iust., v pl. otroci = ki še nimajo razuma, nerazumniki: Arn.; occ. metaf. z dat. še premlad za kaj, ki ni kos čemu: illi rei ego etiam nunc sum parvulus Pl.

3. adv. acc. n parvulum malo, malce: parvulum referret Plin. iun.

pataud, e [pato, d] adjectif počasen in neokreten; masculin psiček z debelimi šapami; masculin, féminin, (familier) neroden, neokreten otrok ali oseba

pedological [pi:dɔlɔ́džikəl] pridevnik
ki se tiče psihologije otrok, pedološki

péka ž ekspr. razvajen otrok, razvajenec: zvanično je naglasio da on ne trpi na radu peke, kod njega treba raditi

pillete, pillín moški spol pocestni otrok, pobalin, paglavec

pilluelo moški spol paglavec, pobalin, navihanec, pocestni otrok

pòdmeče -eta s podmenek, podtaknjenec, zmenè, podtaknjen otrok

pòdmetak -tka m
1. podklada
2. podtaknjen otrok, gl. podmeće

portento moški spol čudo, čudež; čudežen otrok

ser un portento občudovanje vzbujati

pòskupac -pca m, pòskupak -pka m zadnji otrok v zakonu, postržek

postùpača ž, postùpaonica ž, postupaònica ž pogača, ki jo lomijo otroku nad glavo, ko shodi; kdor odlomi kos pogače, zbeži, da bi otrok bil urnih nog

pòsvōjče -eta s posvojenec, posvojen otrok

poupard, e [pupar, d] adjectif debelušen, debeloličen; masculin dete v povojih; debelušen otrok, debelušna oseba, debeloličnik; lutka, punčka iz celuloida (ki predstavlja dete)

pòvōjče -eta s otrok v povoju

prnjávōrče -eta s, mn. prnjávorčād ž otrok samostanskega tlačana