Franja

Salamīs -īnis, acc. -īnem in -īna, f (Σαλαμίς) Salamína

1. otok in mesto v Saronskem zalivu nasproti Elevzine in Atike, domovina in prestolnica Ajakidov Telamona, Ajaka in Tevkra; tu je združeno grško ladjevje pod vodstvom Temistokla l. 480 premagalo Perzijce: CI., N., V., H., HYG., VAL. MAX., PLIN.; meton. = bitka pri Salamini: LUCAN., FL. – Lat. soobl. Salamīna -ae, f: VAL. MAX., IUST., HIER.; pozna gr. soobl. Salamīn -īnis, f (Σαλαμίν -ῖνος) Salamín(a): HYG. – Od tod adj.
a) Salamīniacus 3 (Σαλαμινιακός) salamín(ij)ski: LUCAN., SIL.
b) Salamīnius 3 (Σαλαμίνιος) salamín(ij)ski: IUST., FRONT., tropaeum CI., victoria N. pri Salamini, Teucer H. iz Salamine, Salaminec; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci, preb. Salamine: CI., PLIN.

2. mesto na Cipru, ki ga je baje ustanovil Tevkros: CI. EP., O., H., VELL., MEL. Od tod adj. Salamīnius 3 salamín(ij)ski: Iuppiter T. v Salamini čaščen, insulae PLIN. nasproti Salamine ležeči; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci: CI. EP.

Samē -ēs, f (Σάμη, pri HOM. Σάμος) Sáma, staro ime jonskega otoka Kefalenija in njenega istoimenskega glavnega mesta (zdaj Kefalonija): V., O., SIL., MEL. (ki trdi, da je Sama otok blizu otoka Cefalenija; mesto omenja: L.). – Pesn. soobl. Samos (Samus) -ī, f (Σάμος) Sámos: O., AUS. – Od tod preb. Samaeī -ōrum, m Samájci, Samošáni (Sámošani): L.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

Samo-thrācē -ēs, f (VARR., L., MEL., PLIN.) ali Samo-thrēcē -ēs, f (VARR.) ali (v lat. obl.) Samo-thrāca -ae, f (CI., L., PLIN.) ali Samo-thrācia -ae, f (VARR., CI., V., SERV.) (Σαμοϑρᾴκη) Samotráka, Samotréka, Samotrákija (še zdaj Samotraka (Samothraki)), otok v Egejskem morju z istoimenskim glavnim mestom nasproti ustja Hebra, sloveč po kabirskih misterijah. Od tod

1. adj.
a) Samothrācēnus 3 (Σαμοϑρᾳκηνός) samotráški, samotrákijski: Zocles PLIN.
b) Samothrācicus 3 samotráški, samotrákijski: religiones MACR.
c) Samothrācius 3 (Σαμοϑρᾴκιος) samotráški, samotrákijski: cepa PLIN., anulus ISID.; subst. n pl. Samothrācia ferrea LUCR. samotraški železni prstani.
d) Samothrācus 3 samotráški, samotrákijski: vates VAL. FL.

2. subst. Samothrācēs -um, m (Σαμόϑρᾳκες) Samotrákijci, Samotráčani, preb. Samotrake: VARR., L., O., CU., STAT.; kot adj. Samothrācēs dii VARR., MACR.; tudi samo Samothrācēs IUV. = Kabiri (Cabīrī).

sanj|e ženski spol množina der Traum (tudi figurativno) (človekove Menschheitstraum, mladostne Jugendtraum, otroške Kindertraum, ki napovedujejo prihodnost Wahrtraum, tihe Wunschtraum); figurativno Träume množina
brez sanj spati: traumlos
dežela sanj das Traumland
kot v sanjah traumhaft
otok iz sanj die Trauminsel
podoba iz sanj die Traumgestalt
podoba iz sanj das Traumbild
razlagalec sanj der Traumdeuter
razlaganje sanj die Traumdeutung
tovarna sanj die Traumfabrik
prikazen v sanjah das Traumgesicht
niti v sanjah ne nicht im Traum
še v sanjah si ne misliti sich (etwas) nie träumen lassen
s temi sanjami je konec dieser Traum ist ausgeträumt

Sardī² -ōrum, m (iz gr. Σαρδώ = lat. Sardinia) Sárdi, Sardín(ij)ci, preb. otoka Sardinija, zloglasni zaradi svoje nezvestobe: CI. Ker so bili sard(in)ski sužnji po sardin(ij)ski vojni zelo poceni, preg.: Sardi venales (o zaničljivih ničvrednežih): VARR. AP. NON., CI. EP., AUR. Od tod adj.

1. Sardus 3 sardín(ij)ski: Tigellius H., mel H. grenek med, creta PLIN. sardinska valjavska ilovica; subst. Sarda -ae, f Sárdka, Sardínka: CI. (z namigom na pomen subst. sarda).

2. Sardŏnius 3 (Σαρδόνιος) sardín(ij)ski: CL., herba V. neka grenka, strupena vrst zlatičnic, menda naše plemenitašice (Ranunculus hirsutus LINN.)

3. Sardōus 3 (Σαρδῷος) = Sardinius: regna O., terra SIL., mare PLIN., insula CL. = Sardinia. Subst. Sardinia -ae, f otok Sardínija: VARR., CI. EP., L., H., MEL., PLIN., MART.; od tod znova adj. Sardiniēnsis -e sardín(ij)ski): terra LUC. FR., triumphus N.

Sardinija samostalnik
(italijanski otok) ▸ Szardínia

Sciathus (L., SEN. PH., PLIN.) in Sciathos (MEL., VAL. FL.) -ī, f (Σκίαϑος) Skíat, otok v Egejskem morju severno od Evboje.

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

Scȳros ali Scȳrus -ī, f (Σκῦρος) Skíros

1. otok v Egejskem morju med Evbojo in Lezbosom, sedež kralja Likomeda; njegova hči Dajdameja (Deidameja) je zanosila z Ahilom, ki se je tu mudil skrivaj, preoblečen v žensko, in mu rodila sina Neoptolema ali Pira (Pyrrhus). V obl. Scȳros: O., CAT., MEL., PLIN., STAT.; v obl. Scȳrus: CI. EP., L., COL. Od tod
a) adj. α) Scȳrēticus 3 (Σκυρητικός) skíroški, skírski: metallum PLIN. β) Scȳrias -adis, f skíroška, skírska: puella (= Dajdameja, Deidameja) O.; pl. subst. Scȳriadēs -um, f skíroške (skírske) deklice, (deklice) Skirošánke (Skírke): STAT. γ) Scȳrius 3 (Σκύριος) skíroški, skírski: PLIN., STAT., CL. idr., pubes V., Deidamia PR., Scyria (sc. Pyrrhi) membra O., iuvenis (= Pyrrhus) SEN. TR.
b) subst. Scȳrēis -idis, f skíroška (skírska) deklica, Skirošánka (Skírka): STAT.

2. mesto v Mali Frigiji: Q. (z acc. Scyron).

seek through prehodni glagol
(temeljito) preiskati

they sought the island through temeljito so preiskali otok

sejšelski pridevnik
(o Sejšelih in Sejšelcih) ▸ Seychelle-szigeteki, seychelle-iPovezane iztočnice: sejšelska rupija

Selachūsa -ae, f Selahúza, otok v Saronskem zalivu pri Argolidi: MEL., PLIN.

Sicilia -ae, f (Σικελία) Sicílija, največji in najpomembnejši otok Sredozemskega morja nasproti jugozahodne Italije: PL., CI., LUCR., MEL., PLIN., CL. Od tod adj.

1. Sicelis (pesniki merijo Sīcelis) -idis, f (Σικελίς) sicíl(ij)ska: Musae V., puella O., nymphae O.; kot subst. = Sicíl(ij)ka, Sicilijánka: Sicilides veniunt O.

2. Siciliēnsis -e sicíl(ij)ski, s Sicilije doma, na Sicíliji pridobljen, na Sicíliji trajajoč (potekajoč), s Sicílije izhajajoč: hospes PL., ager CI., fretum CI. pri Siciliji, pecunia CI. na Siciliji pridobljen, quaestura CI. EP., annus CI. leto kvesture (kvestorskega uradovanja) na Siciliji, bellum SUET. vojevana na Siciliji, peregrinatio SUET. bivanje na Siciliji, popotovanje po Siciliji, negotiatores P. F.

Sicilija samostalnik
(italijanski otok) ▸ Szicília

Sinōnia -ae, f Sinónija, otok v Tirenskem morju (zdaj Sanone): Mel., Plin.

skálnat skalovít rocky; rock; craggy; rocklike

skálnat, skalovít greben rocky ridge
skálnat, skalovíta polica ledge
skálnat, skalovíta stena wall of rock
skálnat, skalovíta tla rock soil
skálnat, skalovít otok rocky island
skálnat, skalovíto melišče rock debris
skálnat, skalovít udor rockslide

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

Subota -ōrum, n Súbote (Súbota), otok v Egejskem morju: L.

Symē -ēs, f (Σύμη) Síma, otok v Egejskem morju: Mel., Plin.