Franja

conservar ohraniti, shraniti; vkuhati (sadje)

conservar la juventud ostati mlad
conservarse ohraniti se (v dobrem stanju)
conservarse con salud ostati zdrav
conservar en buena memoria ohraniti v lepem spominu

cōnservō -āre -āvī -ātum

1. shraniti (shranjevati): iis rebus tuendis et conservandis praefuerat Ci. je bil varuh tega in ohranitelj onega imetja (v svetišču), c. pecuniam (šalj. = zapraviti) Ci., ut pecunia conservata magis quam correpta esse videatur Ci.

2.
a) (z abstraktnim obj.) ohraniti (ohranjati), obdržati, pridrža(va)ti, paziti na kaj, držati, izpolniti (izpolnjevati), držati se česa: Lucr., Plin., Pompeiani ordines conservaverant C. so bili ostali v bojnih vrstah, c. ordinem (vrstni red) Ci., rerum vicissitudines ordinesque Ci., ordinem temporum ali tempora (kronološko zaporedje) Ci., neque ex decumis vectigal conservari potest Ci. nadalje prejemati se, c. morem veterem Hennensium Ci., consuetudinem, ius augurum, considerata iudicia mentis, nomen aliquod Ci., maiestatem populi Romani Ci., L., Dig., libertatem et salutem populi Romani Ci. ep., a quo mea salus conservata est Ci., c. beneficium, disciplinam Ci., auctoritatem Ci., Q., benevolentiam Ci. ep., pristinam erga aliquem voluntatem Ci. ep., iusiurandum Ci., N., patroni mortui voluntatem Ci. izpolniti zadnjo voljo, religionem pristinam Ci., conservatā religione N. prisego zvesto izpolnivši, c. leges, indutias, fidem N., fidem erga imperatorem suum C. zvest ostati, pristinum animum erga populum Romanum L., ne hoc quidem propositum Cels.; z dat. personae: privilegia athletis c. Suet.; z dvojnim acc.: incorrupta mei conserva foedera lecti Pr.
b) bitja ali stvari ohraniti (ohranjati), (o)čuvati, pred pogubo (ob)varovati, rešiti, kaj v dobrem stanju ohraniti (ohranjati), nepokvarjeno, nepoškodovano pustiti (puščati), vzdrževati (naspr. perdere, v pass. perire): Icti., conservasti te atque illam Ter., c. patriam, cives suos Ci., ad se conservandum Ci., rem publicam vitamque omnium vestrum, bona, fortunas, coniuges liberosque vestros atque hoc domicilium imperii, fortunatissimam urbem hodierno die conservatam vobis videtis Ci., domino navis … multa pollicens, si se conservasset N., se a Themistocle non superatum, sed conservatum iudicavit N., conserves puerum mihi pudice Cat., c. reliquias legionum Vell., Minucius subsidio Fabii conservatus Val. Max., conservari alitem et sobolem iussere haruspices Plin., c. rem familiarem diligentiā et parsimoniā Ci., res suas, simulacra arasque N., summam omnem Lucr., vires Cels., humerus facilius conservatur Cels., c. arborem Suet.; z dat. rei: praedia c. successioni suae Dig.; z dvojnim acc.: uti Brutus pro consule Graeciam incolumem conservet Ci., homines miseros incolumes c. Ci., rectam c. stirpem Col.; v pass.: ita me gessi, … ut salvi omnes conservaremini Ci.; abs.: conserva, quaere, parce Ter.; occ. življenje pustiti (puščati) komu, pomilostiti koga: (Caesar) omnes conservavit C., Caesar … sese eos … conservaturum dixit C., Antigonus hunc conservasset, si per suos esset licitum N., reliquos Antonii reginaeque communes liberos … conservavit Suet. — Od tod adj. pt. pr. cōnservāns -antis, ohranjujoč, ohranitven; z gen.: Arn., ea, quae conservantia sunt eius status Ci.

consumare¹

A) v. tr. (pres. consumo)

1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti

contact [kɔ̃takt] masculin stik, dotik, kontakt; zveza, odnos; médecine bacilonosec

contact de terre stik z zemljo
clef féminin de contact ključ za vžig
fiche féminin de contact vtikalo, vtikač
point masculin de contact dotikališče, stična točka, stikališče
prise féminin de contact navezava stikov
verres masculin pluriel, lentilles féminin pluriel de contact kontaktna očala
arriver, venir au contact priti v, dobiti stik
couper le contact prekiniti stik
entrer en contact avec stopiti v stik z
établir le contact (él) vzpostaviti stik, vključiti, vklopiti
établir le contact avec le sol ozemljiti
être au contact de biti v stiku z
être en contact par radio biti v stiku po radiu
mettre en contact spraviti v stik
él vključiti
perdre le contact avec izgubiti stik z
prendre contact avec začeti stike z
rester en contact avec ostati v stiku z
rompre le contact prekiniti stik, zvezo, militaire odtrgati se

contenance [kɔ̃tənɑ̃s] féminin

1. (za)držanje, vedenje, nastop

faire bonne contenance dobro se zadržati, ne se zmesti, ostati hladnokrven, kazati pogum in odločnost
perdre contenance zmesti se
faire perdre contenance à quelqu'un zmesti koga
se donner, prendre une contenance skri(va)ti svojo zadrego

2. površina; prostornina, volumen, kapaciteta; marine vgrez

sa propriété est d'une contenance de 100 hectares njegovo posestvo ima 100 ha površine
contenance d'une bouteille prostornina steklenice

coulisse [kulis] féminin, technique (smični) žlebič; théâtre kulisa, (večinoma pluriel) prostor za kulisami; zakotna borza

dans la coulisse (figuré) za kulisami
porte féminin, fenêtre féminin à coulisse smična vrata, okno
regard en coulisse skriven pogled
faire des yeux en coulisse od strani, skrivaj pogledati
se tenir, rester dans la coulisse skrivaj delovati, ne se dati videti, figuré ostati za kulisami

croiser [krwaze] verbe transitif križati, prekrižati; srečati; križariti

croiser le fer mečevati se
se croiser križati se (tudi pisma, živali) sekati se (črte); histoire iti na križarsko vojno
je l'ai croisé près de la poste srečal sem ga pri pošti
la veste croise bien suknjič se spredaj lepo zapira
croiser le chien avec le loup križati psa z volkom
croiser les jambes prekrižati noge
se croiser les bras prekrižati roke, nehati z delom, ne delati
rester les bras croisés ostati, biti brez dela

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

čez par, par-dessus; dans, pendant, durant

iti v Ljubljano čez Kranj aller à Ljubljana par Kranj
čez njega sem zvedel je l'ai appris par son intermédiaire
skočiti čez ograjo sauter par-dessus la barrière
čez deset dni dans dix jours
čez teden pendant la semaine, toute la semaine durant
prehod čez reko passage moški spol de la rivière
most čez reko pont moški spol sur la rivière
čez reko plavati traverser la rivière à la nage
čez noč ostati passer la nuit
čez leto in dan dans une année
vsako nedeljo čez vse leto chaque dimanche pendant toute l' année
čez mero outre mesure
stopiti čez prag franchir le seuil
delo na čez travail moški spol à forfait

číl hale, lusty, sturdy; (zdrav) healthy; (krepak) strong, robust, vigorous; (svež) fresh

číl in zdrav unscathed
ostati číl in zdrav to remain unscathed
biti číl in zdrav to be fit and well, to be hale and hearty, to be as fit as a fiddle

čŕka (-e) f

1. lettera:
mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
tisk. krepka črka neretto, grassetto
kurzivna črka (carattere) corsivo

2. knjiž. ekst. lettera:
slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

debout [dəbu] adverbe pokonci, na nogah, stojé; pri življenju; familier pri moči; interjection vstani(te)!

histoire féminin à dormir debout neverjetna, zelo dolgočasna zgodba
place féminin debout stojišče
spectateur masculin debout stoječi gledalec
vent masculin debout protiveter
dormir debout (figuré) cepati, pasti od utrujenosti
être debout stati (na nogah), biti pokonci
laisser debout pustiti stati
mettre debout pokonci, na noge postaviti (tudi figuré); organizirati, realizirati
se mettre debout vstati
mourir debout umreti sredi dela, pri opravljanju svojih funkcij
passer debout (blago) pasirati brez carine
rester debout ostati na nogah (ne sesti, leči)
tenir debout (figuré) biti dobro premišljen
ne pas tenir debout ne imeti ne glave ne repa, biti absurden
tomber debout (figuré) na noge pasti

décision [desizjɔ̃] féminin odločitev; odločnost; sklep, uredba, odredba

sans décision neodločen
agir avec décision odločno ravnati, nastopati
prendre une décision odločiti se, skleniti
ma décision est prise jaz sem se odločil
rendre une décision razsoditi, skleniti
s'en tenir à sa décision ostati, vztrajati pri svojem sklepu
décision arbitrale razsodba
décision irrévocable nepreklicen sklep
décision à la majorité des voix večinski sklep

déconfit, e [dekɔ̃fi, t] adjectif, vieilli premagan, poražen; zelo razočaran, nevoljen, osupel, zbegan

rester tout déconfit ostati ves zmeden

Defensive, die, (-, -n) defenziva; in der Defensive bleiben ostati v defenzivi

defenziv|a ženski spol (-e …) die Abwehr, die Verteidigung; die Defensive (tudi šport)
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

déréliction [-liksjɔ̃] féminin zapuščenost

tomber en déréliction izgubiti, ostati brez gospodarja