Franja

Zadetki iskanja

  • lesti [é] (lezem) zlesti

    1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

    2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

    3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

    4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

    5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

    6.
    lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

    7.
    lesti nekam kriechen, katzbuckeln
    lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

    8.
    lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
    oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
    lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
    geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften
  • liegen (lag, gelegen)

    1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

    2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

    3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

    4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

    5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen[fernliegen] fern liegen
  • lopútniti

    loputniti z vrati fermer violemment (ali brusquement, avec fracas) une porte, (faire) claquer une porte; (okno, vrata) se fermer violemment, claquer; porter (ali allonger, familiarno flanquer) un coup, frapper
  • maçonner [-sɔne] verbe transitif sezidati, zazidati; péjoratif skaziti, šušmariti

    maçonner une fenêtre zazidati okno
    maçonner une porte zazidati vrata
  • malopridnež samostalnik
    1. (kršitelj; storilec) ▸ tettes, elkövető, gazember
    neznan malopridnež ▸ ismeretlen tettes
    Za malopridnežem, ki je odnesel okoli poldrugi milijon vreden večji vrtalni stroj, policisti še poizvedujejo. ▸ A rendőrség még mindig keresi az elkövetőt, aki elvitt egy nagyméretű, mintegy 1,5 millió eurót érő fúrógépet.
    Janez pogleda skozi okno in zagleda več malopridnežev, ki nosijo stvari iz njegove garaže. ▸ Janez kinéz az ablakon, és több gazembert lát, akik különböző dolgokat cipelnek ki a garázsából.

    2. (ničvrednež; pokvarjenec) ▸ csirkefogó, gazfickó, gazember
    Še vedno si prijetno dekle. Jaz pa sem še vedno malopridnež, ki se ga rad naceja in leta za ženskimi krili. ▸ Te még mindig kedves lány vagy. Én meg még mindig egy csirkefogó vagyok, aki szeret iszogatni, és a nők szoknyája után futkározni.
  • mansardn|i (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Mansard(en)- (streha das Mansardendach, okno das Mansardfenster, Mansardenfenster, stanovanje die Mansardenwohnung)
  • metati1 (méčem) vreči

    1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

    2.
    metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
    vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

    3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

    4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

    5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

    6.
    metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

    7.
    figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
    metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
    metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
    metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
    metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
    metati v glavo an den Kopf werfen
    metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
    metati vase hrano: schaufeln
  • metáti jeter, lancer, projeter

    metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
    metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
    metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
    bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
    metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
    metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
    metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
    metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
    metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
    metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
    metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • metáti lanzar; echar; tirar; proyectar

    metati bombe (aer) lanzar bombas
    metati (ne) ugodno luč na kaj presentar a/c bajo un aspecto favorable (nada favorable)
    metati senco proyectar sombra
    metati denar skoz okno tirar el dinero por la ventana
    metati oči na kaj poner la mira en a/c
    metati komu polena pod noge poner obstáculos (ali dificultades) a alg
    metati se s kom luchar contra alg
    metati pesek v oči deslumbrar (a alg); embaucar (a alg)
  • mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

    mirar atrás nazaj pogledati
    mirar alrededor okoli sebe gledati
    mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
    por lo que mira a mí kar se mene tiče
    mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
    mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
    mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
    mirar por sí na lastno korist gledati
    sin mirar nada brezobzirno
    ¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
    ¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
    ¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
    mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
    mirarse unos a otros začudeno se spogledati
    mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti
  • moineau [mwano] masculin vrabec

    joli moineau (ironično) lepo seme
    un drôle de moineau, vilain moineau neprijeten, zoprn, nepošten človek
    tête féminin de moineau vrsta premoga za gospodinjstvo
    volée féminin de moineaux jata vrabcev
    jeter l'argent aux moineaux metati denar skoz okno
    tirer, brûler sa poudre aux moineaux (figuré) zafračkati svoj denar
  • mošnja samostalnik
    1. (vrečka) ▸ erszény, zacskó
    polna mošnja ▸ teli erszény
    mošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszény
    mošnja denarja ▸ egy zacskó pénz
    mošnja za tobak ▸ dohányzacskó
    seči v mošnjo ▸ erszényébe nyúl
    usnjena mošnja ▸ bőrerszény
    Izpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

    2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszény
    polna mošnja ▸ teli kincstár, teli kassza
    prazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kassza
    Rusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.
    proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstár
    državna mošnja ▸ államkincstár
    razvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébe
    odpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényét
    seči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébe
    mošnja denarja ▸ pénzzel teli erszény
    Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

    3. (del telesa) ▸ herezacskó
    spustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszáll
    Dimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
    Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.
  • mrež|a2 [é] ženski spol (-e …) (rešetka ipd.) das Netz, das Gitter, das Gitterwerk; die Vergitterung
    zaščitna mreža das Gatter
    mreža hladilnika na avtomobilu: der Kühlergrill
    odcejalna mreža tehnika Abstreifgitter
    okenska mreža Fenstergitter
    varovalna mreža Schutzgitter
    mreža za betonsko armaturo die Betonstahlmatte
    okno z mrežo das Gitterfenster
    opremiti z mrežo vergittern, zapreti: zugittern
  • mréžast netlike; meshed; reticular, reticulate

    mréžasto okno (steel-)meshed window
  • muh|a1 ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
    domača/hišna muha Stuben-Fliege
    beluševa muha Spargelfliege
    bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
    bolšja muha Flohfliege
    muha cece Tsetsefliege
    cvetna muha Blumenfliege
    čebelna muha die Bienenlaus
    čebulna muha Zwiebelfliege
    češnjeva muha Kirschfliege
    dolgonoga muha Langbeinfliege
    hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
    kapusna muha Kohlfliege
    muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
    mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
    mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
    muha midas Mydasfliege
    netopirjeva muha Fledermausfliege
    okrasna muha Schmuckfliege
    pecljeoka muha Stielaugenfliege
    pikajoča muha Stechfliege
    queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
    rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
    sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
    muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
    zlata muha Goldfliege
    španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
    |
    roj muh der Fliegenschwarm
    figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
    okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
    na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
    narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
    še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
    v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
    ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
  • mullion [mʌ́liən] samostalnik
    arhitektura oknjak

    mullioned window okno z oknjakom
  • na on, upon; at; in; up, upward; to; over

    na cesti on the road
    na ulici in the street, ZDA on the street
    na deželi in the country
    na dvorišču in the courtyard
    na desni, na levi on the right, on the left
    na desno, na levo to the right, to the left
    na kredit, na up on credit
    na mojo čast on my honour, honestly
    na primer for instance, for example
    na morju at sea
    na nebu in the sky
    na sliki in the picture
    na soncu in the sun
    na polju in the field
    na travniku in the meadow
    na (živilskem) trgu at the market-place
    na postaji at the station
    na mizi on (ali upon) the table
    na svetu in the world
    na razstavi at the exposition
    na minuto a minute, to the minute
    na mestu (takoj) on the spot, at once
    na moji strani on my side
    na obeh straneh on both sides
    na ta način in this manner
    na najlepši način in the finest manner
    na povelje to order
    na zemljevidu on the map
    na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
    na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
    na moj račun at my expense
    na moje veliko obžalovanje to my deep regret
    na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
    na mojo škodo to my cost
    na temelju on the grounds of, by virtue of
    na mojo sramoto to my disgrace
    na srečo fortunately
    na slepo blindly, at random, gropingly
    na vsak način at any rate, by all means
    na noben način on no account
    na vrat na nos head over heels, headlong
    na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
    na prvi pogled at first sight, at first glance
    na mojo prošnjo at my request
    na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
    na potovanju in travelling
    na stotine by hundreds
    dvakrat na dan twice a day
    X tolarjev na dan X tolars a day
    en četrt na pet a quarter past four
    tri četrt na pet a quarter to five
    na moje stroške at my expense
    vpliv na... influence over (ali on)...
    X SIT na uro X tolars per hour
    biti na lovu to be out hunting
    na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
    biti na obisku pri kom to stay with someone
    biti hud na koga to have a grudge against someone
    biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
    na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
    kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
    jaz sem na vrsti it is my turn
    ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
    slep je na eno oko he is blind in one eye
    hrom je na eno nogo he is lame in one leg
    moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
    igrati na flavto to play the flute
    imeti kaj črno na belem to have something in black and white
    imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
    biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
    iti na pošto to go to the post office
    iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
    osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
    (s)plezati na drevo to climb (up) a tree
    motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
    verjeti komu na besedo to take someone's word for it
    zidati na pesek to build on sand
    želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
    iti na lov to go out hunting
    iti na potovanje to go abroad
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nadzemna železnica stalna zveza
    1. (proga) ▸ magasvasút
    Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

    2. (vlak) ▸ magasvasút
    Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.