Franja

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

lopútniti

loputniti z vrati fermer violemment (ali brusquement, avec fracas) une porte, (faire) claquer une porte; (okno, vrata) se fermer violemment, claquer; porter (ali allonger, familiarno flanquer) un coup, frapper

maçonner [-sɔne] verbe transitif sezidati, zazidati; péjoratif skaziti, šušmariti

maçonner une fenêtre zazidati okno
maçonner une porte zazidati vrata

malopridnež samostalnik
1. (kršitelj; storilec) ▸ tettes, elkövető, gazemberZa malopridnežem, ki je odnesel okoli poldrugi milijon vreden večji vrtalni stroj, policisti še poizvedujejo. ▸ A rendőrség még mindig keresi az elkövetőt, aki elvitt egy nagyméretű, mintegy 1,5 millió eurót érő fúrógépet.
Janez pogleda skozi okno in zagleda več malopridnežev, ki nosijo stvari iz njegove garaže. ▸ Janez kinéz az ablakon, és több gazembert lát, akik különböző dolgokat cipelnek ki a garázsából.

2. (ničvrednež; pokvarjenec) ▸ csirkefogó, gazfickó, gazember
Še vedno si prijetno dekle. Jaz pa sem še vedno malopridnež, ki se ga rad naceja in leta za ženskimi krili. ▸ Te még mindig kedves lány vagy. Én meg még mindig egy csirkefogó vagyok, aki szeret iszogatni, és a nők szoknyája után futkározni.

mansardn|i (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Mansard(en)- (streha das Mansardendach, okno das Mansardfenster, Mansardenfenster, stanovanje die Mansardenwohnung)

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti jeter, lancer, projeter

metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

metáti lanzar; echar; tirar; proyectar

metati bombe (aer) lanzar bombas
metati (ne) ugodno luč na kaj presentar a/c bajo un aspecto favorable (nada favorable)
metati senco proyectar sombra
metati denar skoz okno tirar el dinero por la ventana
metati oči na kaj poner la mira en a/c
metati komu polena pod noge poner obstáculos (ali dificultades) a alg
metati se s kom luchar contra alg
metati pesek v oči deslumbrar (a alg); embaucar (a alg)

mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

mirar atrás nazaj pogledati
mirar alrededor okoli sebe gledati
mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
por lo que mira a mí kar se mene tiče
mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
mirar por sí na lastno korist gledati
sin mirar nada brezobzirno
¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
mirarse unos a otros začudeno se spogledati
mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti

moineau [mwano] masculin vrabec

joli moineau (ironično) lepo seme
un drôle de moineau, vilain moineau neprijeten, zoprn, nepošten človek
tête féminin de moineau vrsta premoga za gospodinjstvo
volée féminin de moineaux jata vrabcev
jeter l'argent aux moineaux metati denar skoz okno
tirer, brûler sa poudre aux moineaux (figuré) zafračkati svoj denar

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

mrež|a² [é] ženski spol (-e …) (rešetka ipd.) das Netz, das Gitter, das Gitterwerk; die Vergitterung
zaščitna mreža das Gatter
mreža hladilnika na avtomobilu: der Kühlergrill
odcejalna mreža tehnika Abstreifgitter
okenska mreža Fenstergitter
varovalna mreža Schutzgitter
mreža za betonsko armaturo die Betonstahlmatte
okno z mrežo das Gitterfenster
opremiti z mrežo vergittern, zapreti: zugittern

mréžast netlike; meshed; reticular, reticulate

mréžasto okno (steel-)meshed window

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

mullion [mʌ́liən] samostalnik
arhitektura oknjak

mullioned window okno z oknjakom

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nadzemna železnica stalna zveza
1. (proga) ▸ magasvasút
Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

2. (vlak) ▸ magasvasút
Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.