Franja

ôter [ote] verbe transitif odvzeti, odstraniti, sneti; sleči; odšteti

ôter le couvert pospraviti z mize (pogrinjek)
ôter son manteau odložiti, sleči plašč
ôte-toi de là! pojdi proč! izgini!
ôter de la tête, de l'esprit izbiti iz glave
ôter la fièvre pregnati vročico
ôter la ceinture odpasati
ôter les souliers sezuti čevlje
ôter son chapeau à quelqu'un odkriti se komu
s'ôter le pain de la bouche pritrgati si kruh od ust
ôter deux de quatre odšteti dve od štiri

palese agg. odkrit, očiten, jasen:
essere in palese contraddizione biti si v očitnem protislovju
rendere palese odkriti

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

plást (-í) f

1. strato (tudi geol., petr., tekst. ); falda; filone:
freatska plast falda freatica
plast prahu uno strato di polvere
nasuti plast peska spargere uno strato di sabbia
odkriti bogato plast premoga scoprire un grosso strato di carbon fossile
jurske plasti strati giurassici

2. ceto, classe (sociale), strato (sociale):
delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva il ceto operaio, contadino, borghese della popolazione
vladajoča plast v družbi il ceto dominante della società, la classe dominante

3. nareč. mucchio:
plast sena un mucchio di fieno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gozd. grmovna plast strato cespuglioso
meteor. inverzna temperaturna plast strato di inversione termica
grad. nosilna plast strato portante
agr. orna plast strato arabile
plast oblakov strato di nubi
talna plast strato di fondo
avt. tesnilna plast strato di guarnizione
biol., bot. zarodna plast endoderma

plôšča plate; plaque; table; (fotografska, steklena, kovinska) plate; (lesena, kamnita, marmorna) slab; (za napis) tablet

bronasta plôšča bronze tablet
fotografska plôšča photographic plate
gramofonska plôšča record, disc, ZDA disk
hladna plôšča (jed) cold meat
kuhalna plôšča hot plate
marmorna plôšča marble slab
mikro gramofonska plôšča long-playing record
spominska plôšča memorial plaque
stikalna plôšča (elektrika) switchboard
votivna plôšča votive tablet
obložiti s plôščmi to slab
odkriti (postaviti) spominsko plôščo to unveil (to put up) a commemorative (ali memorial) tablet
posneti na gramofonsko plôščo to record
(avtomatski) menjalec plôšč glasba record changer

ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen

pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

pot à fleurs cvetlični lonec
pot à bière vrček za pivo
pot (de chambre) nočna posoda
pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
pot d'échappement izpušna cev
pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
pot silencieux (automobilisme) dušilnik
en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
avoir du pot (populaire) imeti srečo
découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
être dans un pot à part biti nekaj posebnega
c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
(populaire) manque de pot! smola!
(populaire) se manier le pot (po)hiteti
payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše

prevára (-e) f

1. jur. inganno, frode, truffa, trucco; circonvenzione; pog. fregatura, fregata, bidone, bidonata, buggerata:
nasesti prevari prendersi una gran fregatura
odkriti prevaro smascherare la frode
jur. prevara opravilno nesposobne osebe circonvenzione di incapace

2. (zmota, zabloda) inganno, errore:
živeti v prevari vivere nell'errore

3. psih. illusione:
slušna, vidna prevara illusione acustica, ottica
vse skupaj je navadna prevara è tutto un trucco
za prevare gre, čeprav neopazno il trucco c'è ma non si vede
jur. prevara pri prodaji stellionato
jur. prevara s prikrivanjem resnice surrezione

problém (-a) m

1. problema:
odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
matematični problem problema matematico
lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

2. problema; quesito, questione:
problem (italijanskega) juga la questione meridionale
otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo

puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

puits artésien artezijski vodnjak
puits de pétrole petrolejski vrelec
puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
puits de science zelo učena oseba
puits perdu, absorbant greznica
puits d'éclatement lijak od granate
puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
puits au jour svetlobni jašek

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

rádarski

rádarski aparat radar set
rádarsko vódena bomba radar-guided bomb (raketa rocket)
rádarska mreža radar network
rádarska postaja radar station
rádarsko vodenje izstrelkov radar guiding of missiles
rádarska postaja je ujela, našla bombnik the radar station picked up the bomber
odkriti sovražnikovo rádarsko postajo to locate an enemy radar station
rádarskó vódeno bombardiranje vojska zgodovina Oboe

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

rasizem samostalnik
(nestrpnost do drugih ras) ▸ rasszizmusPovezane iztočnice: institucionalni rasizem, znanstveni rasizem

re-, ré-, r- [rə, re, r] (predpona) zopet; nazaj; znova

refermer zopet zapreti
réabonner zopet naročiti
rhabilier znova obleči
redécouvrir zopet odkriti

réd (-a) m

1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia

5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana

7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore

11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria

12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata

remove¹ [rimú:v]

1. prehodni glagol
odstraniti, odmakniti, potegniti nazaj (roko), stran dati, pospraviti, drugam dati, premestiti; oddaljiti, preseliti; dati odstaviti, zamenjati, odpustiti (iz službe); izgnati, deložirati
figurativno spraviti s sveta, ubiti

2. neprehodni glagol
preseliti se (to v)
oddaljiti se, oditi

to remove a boy from school vzeti dečka iz šole
to be removed from earth figurativno umreti
to remove the cloth odstraniti prt, pospraviti mizo
the doctor had him removed to the hospital zdravnik ga je dal prepeljati v bolnico
to remove the fractions of an equation odpraviti ulomke v enačbi
to remove furniture prepeljati, preseliti, premestiti pohištvo
to remove one's hat odkriti se
they have removed to the house next door preselili so se v sosedno hišo
to remove s.o.'s load odvzeti komu breme
to remove make-up odstraniti šminko
to remove mountains figurativno delati čudeže
to remove s.o.'s name from a list črtati, izbrisati ime kake osebe s seznama
to remove from office odpustiti iz službe
to remove s.o. by poison zastrupiti koga
to remove a stain odstraniti madež
to remove all traces odstraniti, zabrisati vse sledove
to remove s.o. out of the way figurativno spraviti koga s poti
to remove oneself oditi

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

rose² [roz] féminin, botanique vrtnica, roža; architecture okroglo, večbarvno okno pri gotskih cerkvah

rose des Alpes planika, očnica
rose de Notre-Dame potonika
rose sauvage divja vrtnica
rose d'hiver, de Noël teloh
rose des vents, rose du compas vetrovnica (na kompasu)
eau féminin de rose rožnata (toaletna) voda
huile féminin de roses rožno olje
roman masculin, film masculin à l'eau de rose sentimentalen roman, film s srečnim koncem
envoyer quelqu'un sur les roses (familier) odbiti koga, dati komu košarico
découvrir le pot aux roses (figuré) odkriti tajnost, skrito spletko
ne pas sentir la rose smrdeti
être frais (fraîche) comme une rose imeti svežo, rdečkasto polt
il n'y a pas de rose sans épines (proverbe) ni rože brez trna

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna