Franja

odrezàv respondón, ona

odrezav odgovor respuesta f rápida, réplica f aguda
biti odrezav tener la respuesta pronta, saber replicar, no tener pelos en la lengua
odrezavo odgovoriti replicar con viveza

òdričan -čna -o nikalen: -a rečenica; -i karakter kritike; odričan odgovor negativen odgovor

odvrnit|ev² ženski spol (-ve …) (odgovor) die Erwiderung, Entgegnung

oppidō, adv. (iz *ob-pedom; za Q. že zastar. beseda) iz dna, od dna, od temeljev = docela, popolnoma, silno, zelo, prav (stopnjuje adj. in adv., redkeje glag.): Pl., Ter., Auct. b. Afr., Ap., Amm., minus vetus o. ridiculus Ci., o. adulescens sacerdos lectus L.; v besedni igri z oppidum: toto oppido et quidem oppido quaesitum Ap.; kot pritrjevalen odgovor na kako vprašanje = kajpada, seveda, menda da, pa ja (ustrezni adj. ali adv. se lahko dostavi iz vprašanja): estne ita ut dixi liberalis? oppido Ter., omnene? oppido Pl., oppido quam nenavadno, neizmerno, silno, od sile: Vitr., pleraque o. quam parva erant L., o. quam breve intervallum L.

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

outrecuidant, e [-dɑ̃, t] adjectif domišljav, nadut, objesten

personne féminin outrecuidante domišljavec, nadutež
réponse féminin outrecuidante nesramen odgovor

parō² -āre -āvī -ātum (prim. pariō)

1. pripraviti (pripravljati), priravna(va)ti, prilagoditi (prilagajati), prirediti (prirejati), opremiti (opremljati), urediti (urejati), ukrepati, pripraviti (pripravljati) se na kaj, za kaj; abs.: Pl., Ter., Romani festinare parare S. ukrepajo; z obj.: Ter., S., H., T., Q., Pr., Hier. idr., convivium, insidias, ludos, navem Ci., turres, falces C., bellum C., N., bellum ante audierunt geri quam parari Ci., fugam Ci. pripravljati se na beg, iter C. ali se ad iter L. ali (abs.) ad iter L. pripravljati se na beg, se proelio Iust., alicui necem L. streči komu po življenju, deinde cur quicquam contra leges parasti? Ci.

2. z inf. (prav zdaj) pripravljati se, nameravati, nameniti se, namenjen biti, kaniti, v mislih imeti, misliti: Enn. ap. Varr., Ter., H., Iust., T. idr., liberos exstinguere parabant N., litteras Romam mittere parabam Ci., Labienum adoriri parabant C., in Apuliam … proficisci parabat L., caput orantis nequiquam et multa parantis dicere deturbat terrae V.; v enakem pomenu tudi s finalnim stavkom: animo virili ut sis, para Ter., deos paravisse, ne … Pl. so tako uravnali (uredili) … ; impers.: si ita naturā paratum (uravnano) esset, ut ea dormientes agerent Ci.

3. pridobi(va)ti (si), nabaviti (nabavljati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), preskrbeti (preskrbovati) (se), priskrbeti (priskrbovati) (si), pripraviti (pripravljati) si, skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati: divitias O., argentum Ci., exercitus S., non modo pacem, sed etiam societatem L. skleniti, praesidium senectuti Ci.; o osebah: amicos, testes Ci.; subst. pt. pf. parāta -ōrum, n pridobljeno imetje, posestvo: H.; occ. priskrbeti (priskrbovati) si z denarjem = kupiti (kupovati): S. idr., hortos, praedia, mancipia Ci., iumenta immenso pretio C., servus argento paratus L. — Od tod adj. pt. pf. parātus 3, adv. -ē

1. pripravljen, gotov: Ter., Plin., Plin. iun. idr., omnia sibi parata et prompta esse C., sedes paratae V., victoria L. lahko dobljena, mors O., domus ali urbs V. pripravljen za sprejem; occ. pripravljen = naréd, pri rokah, na voljo, na razpolago: naves, quae forte paratae, corripiunt V., philosophi habent paratum, quid de quaque re dicant Ci.; z ad: omnia sibi esse ad bellum apta ac parata C., ad bella omnia parata Cu., famulae ad talia sacra paratae O. nameščene (pripravljene) za … ; pesn.: rictus in verba paratus O. pripravljena (hoteča) govoriti; z dat.: parata semper appulsui frons (sc. prorae) T., p. itineri ac proeliis Cu.

2. (o osebah) (z vsem srcem, odločno) pripravljen, namenjen, odločen, vóljen (volján), pri volji, naréd: sic animo paratus C. ali ita sum animo paratus Plancus in Ci. ep. take volje, tako razpoložen, v takem razpoloženju, ut animo essent parati in posterum (za bližnjo prihodnost) C., animo paratior Auct. b. Alx., sese esse paratos Auct. b. Afr., omnium esse militum paratissimos animos C., ad omnia mulieris negotia paratus Ci., paratiores ad omnia pericula subeunda esse C., homo ad omne facinus paratissimus Ci., paratus ad navigandum Ci. pripravljen vkrcati se; prim. navis parata ad navigandum C. odpluti, za odplutje; pesn. in poklas.: animus in utrumque paratus V., paratus in omne obsequium Suet., in obsequium parentis T. (Dial.); z dat.: Q., acies parata neci V., animus sceleribus paratus T., milites parati castris ponendis L., miles ipsi adeo paratus (vdan), ut … T.; z inf.: V., facere paratus N. odločno namenjen, quod parati sunt facere Ci., se iterum paratum esse decertare C., vos servire magis quam imperare parati estis S., quod pericula subire paratissimus fueris Ci.

3. (dobro) pripravljen na (za) boj, gotov (odločen) za boj: se parem non esse paratis adversariis N., facilius est imprudentem quam paratum opprimere N., exercitus paratus atque instructus C. ali instructus paratusque L., provincia paratissima Ci., naves paratissimae C.; z ab (glede na kaj): si paratior ab exercitu esse Caelius in Ci. ep., cum deûm benignitate ab omni re (v vsakem oziru) sumus paratiores Plancus in Ci. ep.; s contra (pren.): optime contra fortunam (udarce usode) paratus Ci. ep.

4. dobro pripravljen, izučen, izšolan, izurjen, vešč: itane huc paratus advenis? Ter., paratus atque instructus Ci., paratus et meditatus, paratus meditatusque Ci., nos paratiores reperiet quam putabat Ci., ad dicendum venire magis audacter quam parate Ci., paratius atque accuratius dicere Ci., diligentius paratiusque venire (sc. ad accusandum) Ci., paratissime respondere Plin. iun. zelo dobro pripravljen na odgovor, id si parate curavi ut canerem Pl. skrbno, natančno; z ad: ut ad partes (na svojo vlogo) paratus veniat Varr., Hernicos ad partes paratos (sc. esse) L. so se dobro naučili svojo vlogo, so se dobro izurili v svoji vlogi, omne tempus in his studiis consumpsi, quo paratior ad usum forensem … esse possim Ci.; z in z acc.: in omnes causas paratus Q.; z in z abl.: in iure paratissimus Ci.; s samim abl.: paratus simulatione T. vešč pretvarjanja, mojster pretvarjanja.

5. kupljen: servi aere parati S.

pat³ [pæt] pridevnik
pripravljen, pripraven, pravšen, primeren

a pat answer odrezav odgovor

pavana ženski spol star španski ples

salida de pavana grob odgovor

plačan (-a, -o) bezahlt (kratica : bez., bz.), delovno mesto: besoldet, dotiert, honoriert, (bolje besserbezahlt, dobro [gutbezahlt] gut bezahlt, gutbesoldet, [hochdotiert] hoch dotiert, [hochbezahlt] hoch bezahlt, najbolje bestbezahlt, slabo unterbezahlt, [schlechtbezahlt] schlecht bezahlt); morilec: gedungen
drago plačan figurativno svoboda, prostost: teuer erkauft
še ne plačan obveznost: ausstehend
plačani davki s stališča države: das Steueraufkommen
poštno: plačan odgovor die Rückantwort
poštnina plačana v gotovini P. b. b. (Postgebühr bar bezahlt)

poklícati to call

telefonično poklícati koga to call someone up, to ring someone up
poklícati po imenu to call someone by his name
poklícati na odgovor to call to account
poklícati za pričo to call to witness
poklícati k sebi (službeno) to summon, (prijateljsko) to invite, to ask someone to drop in
poklícati si preteklost v spomin to recall the past
mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih many are called, but few are chosen

poklícati llamar (koga a alg)

poklicati koga po imenu llamar a alg por su nombre
poklicati na odgovor llamar a cuenta
poklicati centralo llamar a la central
poklicati po telefonu llamar por teléfono
poklicati na oder (gledališče) llamar al escenario
poklicati zdravnika llamar al médico
poklicati v spomin traer a la memoria; recordar
poklicati v življenje crear; fundar; organizar
zopet poklicati v živijenje hacer revivir
dati koga poklicati llamar (ali hacer venir) a alg
priti kot poklican (fig) venir a propósito (ali como anillo al dedo ali como llovido del cielo)
čutiti se poklicanega za sentirse llamado para

polítičen (stranka, ustanova) political

polítična ekonomija political economy
polítična veda political science
polítični položaj political situation; (premeten) politic
polítičen odgovor (figurativno) an ingenious (ali shrewd, wily) answer
umakniti se iz polítičnega življenja to withdraw from politics
polítično prislov politically

póšten¹ postal, post-office, mail

póštno ležeče to be (left till) called for, poste restante, ZDA (in care of) general delivery
póštni avto mail van, post van, mail bus, post bus
póštni ček postal cheque (ZDA check)
póštni čekovni urad postal cheque office
póštna dostava delivery
póštna hranilnica post-office savings bank
doba, čas póštnih kočij ZDA horse-and-buggy days pl
póštna hranilna knjižica post-office savings book
póštna kočija zgodovina stagecoach, (zlasti francoski) diligence
póštni kupon (za odgovor) reply coupon
póštna dopisnica postcard, (z vtiskano znamko) ZDA postal card, (z odgovorom) reply postal card, (razglednica) picture postcard, ZDA illustrated postal card
póštna direkcija, ravnateljstvo general post office
póštni direktor postmaster
póštna ladja packet, packetboat, mail-boat
póštna nakaznica postal order, (telegrafsko nakazilo) telegraph money order
póštni naslov postal address
knjiga póštnih naslovov, póštni imenik directory
póštno letalo mail plane, mail carrier aircraft
póštni nabiralnik postbox, letter box, ZDA mailbox
póštni pilot airmail pilot
póštni okoliš postal district
póštno povzetje cash on delivery (C.O.D.), ZDA collect on delivery
póštni paket postal parcel (ali packet), ZDA parcel post package
póštna (preprežna) postaja zgodovina stage, posting stage, post station
póštna položnica money order (M.O.)
póštni predal post-office box (P.O.B.)
póštna pristojbina postage, mailing fee, (dodatna) additional fee, (porto) postage due
póštno okence (post-office) counter (ali window)
póštne pristojbine postal rates pl
póštni rog zgodovina post horn, postillion's horn
póštna služba postal (ZDA mail) service
póštna številka postcode, postal code
póštna torba mail bag
póštna tarifa postal charges pl, postal rates pl
póštna tajnost secrecy of the postal service, sanctity of the mail
póštni vlak mail train
póštni urad post office
póštni uradnik post-office clerk
póštna zapora interruption of postal services
póštna znamka (postage) stamp
póštni seznam mailing list
póštni voz (železniški) mailcoach, ZDA mail car
póštna zgradba post office

potez|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. pri šahu, igrah sploh: der Zug (taktična taktischer Zug), Schachzug, Spielzug, -zug (dvojna Doppelzug, izsiljena Zwangszug, ključna Schlüsselzug, kuvertirana Abgabezug, matna Mattzug, napada Angriffszug, nasprotna/v odgovor Gegenzug, obrambna Verteidigungszug, problematična Problemzug, vmesna Zwischenzug, začetna Anfangszug, zmagovita Gewinnzug, s kmetom Bauernzug, s kraljem Königszug, s kraljevim kmetom Königsbauernzug, s skakačem Springerzug, s trdnjavo Turmzug, z damo Damenzug, z lovcem Läuferzug, za tempo Abwartungszug, ki poenostavlja pozicijo Vereinfachungszug, ki vodi v pat Pattzug, ki vodi v poraz Verlustzug, ki vodi v remi Remiszug)
prisilna poteza pri šahu: der Zugzwang
prva poteza das Anspiel
poteza za potezo Zug um Zug
prisiliti k potezi in Zugzwang bringen
biti na potezi am Zuge sein
kuvertirati potezo einen Zug abgeben
priti na potezo zum Zuge kommen (tudi figurativno)

2. figurativno der Schachzug (modra/rafinirana ein kluger/raffinierter Schachzug)
napačna poteza der Fehlzug
figurativno genialna poteza der Geniestreich

potrdit|ev ženski spol (-ve …) die Bestätigung, pisna: das Bestätigungsschreiben (o prejemu Empfangsbestätigung, naročila Auftragsbestätigung, salda Saldenbestätigung); trditve, teze: die Erhärtung, die Bestärkung, die Bekräftigung; napovedi: die Bewahrheitung
potrditev s pričanjem die Bezeugung
potrditev z listino die Beurkundung
(pritrdilni odgovor) die Bejahung
doseči potrditev svojih stališč: recht bekommen

pozitíven (-vna -o) adj.

1. positivo:
pozitivna ocena giudizio positivo

2. positivo; affermativo:
pozitiven odgovor risposta positiva

3. positivo, buono:
imeti pozitiven vpliv na koga influire positivamente su qcn.

4. positivo, vantaggioso; piacevole:
pozitivne posledice effetti positivi
pozitivne (svetle) strani življenja i lati positivi, piacevoli della vita

5. med. positivo

6. positivo, verificabile, dimostrabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. pozitivna elektrina carica elettrica positiva
šol. pozitivna ocena voto positivo
ekon. pozitivna trgovinska bilanca bilancia commerciale positiva
fiz. pozitivni delec particella positiva
kem. pozitivni element elemento positivo
pozitivni film positiva
elektr. pozitivni pol polo positivo
mat. pozitivni predznak segno positivo
med. pozitivni Rh faktor fattore Rh positivo

pozváti appeler, inviter, convier ; (pravno) citer, convoquer, mander, assigner, requérir, interpeller, (r)appeler

pozvati se na kaj se rapporter à quelque chose, se référer à quelque chose
pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju (figurativno) remettre quelqu'un à sa place
pozvati kandidate k izpitu convoquer les candidats à un examen
pozvati na odgovor (pravno) interpeller
pozvati pismeno, telefonično convoquer par lettre, par téléphone
pozvati koga pred sodišče (pravno) traduire (ali appeler, déférer) quelqu'un en justice (ali devant le tribunal)
pozvati k redu rappeler à l'ordre
pozvati k sebi mander

prepričljív (-a -o) adj. convincente, persuasivo, esauriente, plausibile, probante, stringente; netto:
prepričljiv odgovor risposta esauriente
ne preveč prepričljiv sklep argomento poco probante
prepričljivo dokazovanje una deduzione stringente
prepričljiva zmaga vittoria netta

presenéčati surprendre

ta odgovor me res preseneča cette réponse ne laisse pas de m'étonner