Franja

Zadetki iskanja

  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krvavéti to bleed

    krvavéti iz nosa to have a nosebleed, to bleed from the nose
    krvavéti iz rane to bleed from a wound
    krvavéti kot zaboden vol to bleed like a stuck pig
    krvavéti za domovino to shed one's blood for one's country
    srcé mi krvavi my heart bleeds (zate for you)
    srce mi krvavi ob tem it makes my heart bleed
    močnó, hudó krvavéti to lose much blood
    često krvavéti iz nosa to have frequent nosebleeds (ali attacks of bleeding from the nose)
  • krvodajalec samostalnik
    (kdor daruje kri) ▸ véradó
    prostovoljni krvodajalci ▸ önkéntes véradó
    večkratni krvodajalec ▸ többszörös véradó, sokszoros véradó
    reden krvodajalec ▸ rendszeres véradó
    aktiven krvodajalec ▸ aktív véradó
    kri krvodajalcev ▸ véradók vére
    baza krvodajalcev ▸ véradók bázisa
    Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob ali po odvzemu krvi slabše počutijo. ▸ Kivételes esetekben néhány véradó a véradás során vagy utána rosszul érezheti magát.
    Razveseljivo je, da je med krvodajalci vedno več mladih ljudi. ▸ Biztató látni, hogy egyre több fiatal ad vért.
  • kurator samostalnik
    1. (skrbnik umetniških del) ▸ kurátor
    kurator razstave ▸ kiállítás kurátora
    kurator muzeja ▸ múzeum kurátora
    kurator galerije ▸ galéria kurátora
    kurator festivala ▸ fesztivál kurátora
    kurator ustanove ▸ intézmény kurátora
    kurator zbirke ▸ tárlat kurátora
    kurator oddelka ▸ részleg kurátora
    kurator v muzeju ▸ múzeumi kurátor
    muzejski kurator ▸ múzeumi kurátor
    glavni kurator ▸ főkurátor
    umetniški kurator ▸ művészeti kurátor
    Kuratorji želijo na ogled postaviti približno 100 od 150 ohranjenih risb, ki so razpršene po različnih svetovnih zbirkah. ▸ A kurátorok célja, hogy a a világ különböző gyűjteményeiben szétszóródott, 150 fennmaradt rajzból körülbelül 100-at bemutassanak.

    2. (pravni zastopnik) ▸ kurátor
    Stečajno sodišče mora ob uvedbi stečajnega postopka imenovati pooblaščeno osebo (kuratorja) za uveljavljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb. ▸ A fizetésképtelenségi bíróságnak a fizetésképtelenségi eljárás megindításakor ki kell jelölnie egy, a biztosítási szerződésekből eredő követelések érvényesítésére meghatalmazott személyt (kurátort).
  • kvalifikacijski trening stalna zveza
    1. (o določitvi mest za tekmo) ▸ időmérő edzés
    O startnih mestih za jutrišnjo dirko bo odločal današnji kvalifikacijski trening, ki se bo pričel ob 13. uri. ▸ A holnapi futam rajtpozíciói a mai, 13:00 órakor kezdődő időmérő edzésen dőlnek el.

    2. (trening pred kvalifikacijami) ▸ selejtező edzés
    Ekipo za jutrišnjo moštveno tekmo bo glavni trener Matjaž Zupan določil po današnjem kvalifikacijskem treningu. ▸ A holnapi mérkőzésre utazó csapatról Matjaž Zupan vezetőedző a mai selejtező edzés után dönt.
  • lakota samostalnik
    1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhség
    potešiti lakoto ▸ éhséget csillapít
    Malica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.
    čutiti lakoto ▸ éhséget érez
    občutek lakote ▸ éhségérzet
    Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
    hormon lakote ▸ éhséghormon
    napad lakote ▸ éhségroham
    lakota in žeja ▸ éhség és szomjúság

    2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínség
    huda lakota ▸ súlyos éhínség
    Po vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.
    lakota v Afriki ▸ afrikai éhínség
    boj proti lakoti ▸ éhezés elleni küzdelem
    trpeti lakoto ▸ éhezéstől szenved
    izkoreniniti lakoto ▸ éhínséget felszámol
    umreti od lakote ▸ éhezésbe belehal
    obdobje lakote ▸ éhezés időszaka
    lakota in revščina ▸ éhezés és szegénység
    Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

    3. neštevno (močna želja) ▸ éhség
    nenasitna lakota ▸ csillapíthatatlan éhség
    čustvena lakota ▸ érzelmi éhség
    Nihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.
    duhovna lakota ▸ szellemi éhség
    lakota po uspehu ▸ sikeréhség
    lakota po ljubezni ▸ szeretetéhség
    lakota po zmagi ▸ győzeleméhség
    Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.
    lakota po znanjukontrastivno zanimivo tudásszomj
    Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

    4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
    Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
    Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota
  • léstev, léstva échelle ženski spol (tudi figurativno)

    dvokraka lestev échelle double
    naskakovalna lestev échelle d'assaut
    požarna lestev échelle d'incendie
    raztezna lestev échelle coulissante
    reševalna lestev échelle de sauvetage
    vrvna lestev échelle de corde; (na ladji) échelle de coupée
    postaviti lestev ob zid dresser (ali appuyer, poser) une échelle contre un mur
    povzpeti se po družbeni lestvi (figurativno) monter dans l'échelle sociale
  • léstev, léstva escalera f (de madera); escala f

    lestev iz vrvi escala de cuerda
    naskakovalna lestev escala de asalto
    požarna lestev escala de bomberos
    reševalna lestev escala de salvamento
    postaviti lestev ob zid apoyar una escalera contra una pared
    povzpeti se po lestvi subir por una escalera
  • let|eti2 [é] (-im) letalstvo fliegen; Flugdienst haben; (s kom mitfliegen, mimo vorbeifliegen, brez vmesnega postanka durchfliegen, naprej weiterfliegen, na slepo [blindfliegen] blind fliegen, nazaj zurückfliegen, ob entlangfliegen, okoli česa umfliegen, k cilju ein Ziel anfliegen, za nachfliegen, domov heimfliegen, poskusno probefliegen)
    leteti v svedru/vriju trudeln
  • létnica (-e) f

    1. anno:
    navesti letnico rojstva riportare l'anno di nascita

    2. (s števnikom) anniversario, ricorrenza annuale, compleanno:
    proslava ob stoletnici univerze celebrazioni per il centenario dell'università

    3. gozd. anello annuale

    4. nareč. (enoletna žival) bestia di un anno
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

    leto za letom année après année
    od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
    čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
    pred 3 leti il y a 3 ans
    z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
    skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
    vsako leto chaque année, tous les ans
    pol leta six mois
    preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
    prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
    babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
    koledarsko leto année civile (ali solaire)
    navadno leto année commune
    prestopno leto année bissextile
    poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
    šolsko leto année scolaire
    tekoče leto année courante
    star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
    kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
    v letu 80 en 1980, en l'an 1980
    v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
    mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
    mladeniška leta adolescence ženski spol
    moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
    biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
    nerodna leta âge ingrat
    nevarna leta âge critique
    zrela leta âge mûr
    službena leta années de service, ancienneté ženski spol
    voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
    Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an
  • léto año m

    leto za letom año tras año
    od leta do leta de año en año
    čez leto dni, ob letu de aquí un año
    pred 3 leti hace tres años
    po mnogih letih después de muchos años
    z leti con los años
    vsako leto, vsa leta todos los años
    v letih entrado en años
    skozi vse leto (durante) todo el año
    v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
    dolga leta (durante) años enteros
    pol leta medio año; seis meses; un semestre
    preteklo leto el año pasado
    prihodnje leto el año que viene, el próximo año
    ob koncu leta a fin(es) de(l) año
    navadno leto año común, año civil
    novo leto año nuevo
    moška leta edad f viril, edad f adulta
    nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
    prestopno leto año bisiesto
    proračunsko leto año económico
    poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
    svetlobno leto año (de) luz
    šolsko leto año escolar
    tekoče leto año corriente
    star je 10 let tiene diez años
    je v 30. letih ha cumplido la treintena
    biti v srednjih letih estar en edad madura
    biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
    iti v leta ir entrando en años
    v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
    službena leta años de servicio
    voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
    na mnoga leta! ¡por muchos años!
  • ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

    ležati v agoniji estar en la agonía
    ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
    on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
    leži v globokem spanju está profundamente dormido
    na dlani leži es evidente
    Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
    mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • lutnja samostalnik
    (brenkalo) ▸ lant
    renesančna lutnja ▸ reneszánsz lant
    tristrunska lutnja ▸ háromhúros lant
    dolgovrata lutnja ▸ hosszúnyakú lant
    igranje na lutnjo ▸ lantjáték
    igrati na lutnjo ▸ lanton játszik, pengeti a lantot
    kitara in lutnja ▸ gitár és lant
    baročna lutnja ▸ barokk lant
    ob spremljavi lutnje ▸ lantkísérettel
    Povezane iztočnice: arabska lutnja
  • mačehovsko prislov
    (slabo; z zapostavljanjem) ▸ mostohán
    mačehovsko odmerjen ▸ mostohán kiadagolt
    mačehovsko se obnašati do koga ▸ mostohán viselkedik valakivel
    mačehovsko se obnašati do česa ▸ mostohán bánik valamivel
    "Država se zelo mačehovsko obnaša, saj nam je za naš projekt letos odmerila samo 10.000 evrov," je ogorčena predsednica festivala. ▸ „Az ország nagyon mostohán bánik velünk, hiszen a projektünkre idén csak 10.000 eurót hagyott jóvá” – méltatlankodott a fesztivál igazgatója.
    Država se mačehovsko obnaša do policistov, ki delajo za njo. ▸ Az állam mostohán bánik az őt szolgáló rendőrökkel.
    Telo je ob koncu zime izčrpano in z njim ne smemo ravnati mačehovsko. ▸ A testünk a tél végére kimerült, ezért nem szabad mostohán bánnunk vele.