Franja

Thirmida -ae, f Tírmida, trdnjava v notranji Numidiji: S.

tlak¹ moški spol (-a …) fizika, tehnika der Druck (atmosferski Luftdruck, delovni Wirkdruck, eksplozijski Explosionsdruck, imenski Nenndruck, kapilarni Kapillardruck, krvni Blutdruck, nizki Niederdruck, notranji Innendruck, oljni Öldruck, parcialni Partialdruck, parni Dampfdruck, plinski Gasdruck, sesalni Saugdruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, nasičenja Sättigungsdruck, v kotlu Kesseldruck, visok Hochdruck, vodni Wasserdruck, zastojni/zajezni/zajezilni Staudruck, zračni Luftdruck)
… tlaka Druck-
(gradient das Druckgefälle, indikator der Druckanzeiger, izravnava der Druckausgleich, merilnik der Druckmesser, naraščanje der Druckanzug, der Druckanstieg, nastavljanje/nastavitev die Druckeinstelung, nihanje die Druckschwankung, padec der Druckverlust, der Druckabfall, regulator der Druckregler, transduktor der Druckwandler)
izravnavati tlak dem Druckausgleich dienen
zniževati/znižati tlak eine Drucksenkung bewirken
izkuhavati pod tlakom beuchen
litje pod tlakom der [Druckguß] Druckguss, der [Stempelguß] Stempelguss ➞ → zračni tlak, krvni tlak

transpórt (-a) m

1. trasporto:
transport blaga, potnikov trasporto di merci, di passeggeri
letaski, pomorski, železniški transport trasporto aereo, marittimo, ferroviario
mednarodni, notranji transport trasporto internazionale, nazionale
podjetje za transport società, ditta di trasporti
žarg. fot. transport filma avanzamento della pellicola

2. ekst. colonna di autocarri; treno

trg² moški spol (-a …) (tržišče) der Markt (denarni Geldmarkt, devizni Devisenmarkt, domači Inlandsmarkt, Evropski skupni Europäischer Binnenmarkt, knjižni Büchermarkt, mlečni Milchmarkt, notranji Binnenmarkt, sivi Graumarkt, stanovanjski Wohnungsmarkt, svetovni Weltmarkt, kapitala Kapitalmarkt, mesa Fleischmarkt, s sužnji Sklavenmarkt, surovin in polizdelkov Beschaffungsmarkt, umetnin Kunstmarkt, vrednostnih papirjev Effektmarkt)
gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
proizvodnja za trg die Marktproduktion
usmerjen na trg marktorientiert
delitev trga die Marktaufteilung
politika odprtega trga die Offenmarktpolitik
cena na trgu der Marktpreis
cena na svetovnem trgu der Weltmarktpreis
trgu primeren proizvodnja: marktgerecht
običajen na trgu marktgängig
dati na trg herausbringen

tŕg marché moški spol , place ženski spol (publique), place du marché, débouché moški spol ; bourg moški spol

denarni trg marché monétaire (ali financier)
knjižni trg marché du livre
notranji, domači trg marché intérieur (ali national)
perutninski trg marché à la volaille
ribji trg marché aux poissons
sadni trg marché aux fruits
starinarski trg marché aux puces
svetovni trg marché mondial
trg za volno marché lainier (ali de la laine)
zelenjavni trg marché aux légumes
žitni trg marché des céréales (ali aux grains)
skupni trg le Marché commun
iti na trg aller au marché
dati produkt na trg lancer (ali mettre) un produit sur le marché
oskrba trga approvisionnement moški spol du marché
preplaviti trg inonder le marché
Prešernov trg Place Prešeren

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado

trgovski posel moški spol das Handelsgeschäft, Geschäft (notranji Inlandsgeschäft)

usrane [è] moški spol / srednji spol (-ta …) der Scheißkerl, der Schisser, der Hosenscheißer
notranji usrane der innere Schweinehund

ȕtrobnī -ā -ō droben, droboven: -a arterija; -i organi notranji organi

válj geometrija cylinder

notranji premer válja cylinder bore

vīscus¹ -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)

1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.

2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.

3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.

4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.

5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic).

vite² f

1. tehn. vijak:
il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
vite d'Archimede Arhimedov vijak
vite autofilettante samorezni vijak
vite di collegamento vezni vijak
vite femmina notranji navoj
vite da legno lesni vijak
vite maschio navojni sveder
vite micrometrica mikrometrski vijak
vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
vite prigioniera zatični vijak

2.
a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki

3.
giro di vite pren. zaostritev

4. aero vrij:
caduta a vite padec v vrij

5. šport vijačni skok

vizualizirati glagol
1. (miselno oblikovati podobo; predstavljati si) ▸ vizualizálKo si vizualiziram skok, si vedno predstavljam, da skočim v ravnino in pristanem v telemark. ▸ Amikor vizualizálom az ugrást, mindig azt képzelem, hogy sima területre ugrok és telemark pozícióban landolok.
To sliko bom vizualizirala vsak večer in upala, da deluje! ▸ Minden este vizualizálni fogom ezt a képet, és remélem, hogy működik!

2. (vizualno prikazati; upodobiti) ▸ vizualizál, megjelenít
Arhitekti in notranji opremljevalci zato pogosto svoje predloge vizualizirajo s tridimenzionalno računalniško risbo. ▸ Az építészek és a lakberendezők ezért gyakran háromdimenziós számítógépes grafikával vizualizálják a javaslataikat.
Kadar želimo poslušalcem posredovati podatke, jih je dobro vizualizirati. ▸ Amikor információt akarunk közvetíteni a hallgatóknak, jó, ha vizualizáljuk azokat.

vod¹ [ô] moški spol (-a …) tehnika die Leitung (tudi elektrika) (drsni Schleifleitung, dvižni Steigleitung, električni Stromleitung, glavni Hauptleitung, izenačevalni Ausgleichsleitung, kabelski Kabelleitung, krmilni Steuerleitung, krožni Ringleitung, nadzemni Oberleitung, napajalni Speiseleitung, notranji Innenleitung, obhodni Umgehungsleitung, odcepni Abzweigleitung, ojačevalni Verstärkungsleitung, ozemljitveni Erdungsleitung, padni Fallleitung, povratni [Rückflußleitung] Rückflussleitung, Rücklaufleitung, progovni, vozni Fahrleitung, razdelilni Verteilungsleitung, sesalni Saugleitung, službeni Dienstleitung, telefonski Fernsprechleitung, telegrafski Telegrafenleitung, tlačni Druckleitung, visokonapetostni Hochspannungsstromleitung, visokotlačni Hochdruckleitung, vzvratni, povratni Rückleitung, zakasnilni Verzögerungsleitung, zavorni Bremsleitung, zbiralni Sammelleitung, zemeljski Erdleitung, zračni Luftleitung, Freileitung, Hochleitung, hladne vode Kühlwasserleitung, na strehi Dachleitung, vročega zraka Heißluftleitung, za mokre prostore Feuchtraumleitung)
polaganje vodov die Leitungsverlegung

vrstník (-a) | -íca (-e) m, f

1. coetaneo (-a); pari; simile:
naš vrstnik un nostro pari

2. omologo (-a):
naš notranji minister se je srečal z italijanskim vrstnikom il nostro ministro degli Interni si è incontrato con l'omologo italiano

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

zajedalec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaPsi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
Sopomenke: zajedavec
Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
Sopomenke: pijavka, zajedavec

zajedav|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Schmarotzer, das Schmarotzertier, der Parasit (črevesni Darmparasit, krvni Blutparasit, notranji Innenschmarotzer, popolni Vollschmarotzer)
biti zajedavec schmarotzen

zajedávec (-vca) | -vka (-e) m, f parassita (tudi pren.):
črevesni, kožni zajedavci parassiti intestinali, cutanei
rastlinski, živalski zajedavci piante parassite, animali parassiti
notranji, zunanji zajedavci endoparassiti, ectoparassiti

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen