Franja

permettre* [pɛrmɛtrə] verbe transitif dovoliti, dopustiti; ne imeti nič proti, trpeti (quelque chose kaj)

se permettre dovoliti si
si vous voulez bien me le permettre če nimate nič proti
s'il (m')est permis če smem
mon père me permet d'utiliser sa voiture oče mi dovoli uporabljati njegov avto
il se croit tout permis misli, da mu je vse dovoljeno
il est permis à tout le monde de se tromper vsakdo se lahko zmoti
sa santé ne lui permet aucun excès njegovo zdravje mu ne dopušča nobene nezmernosti

Petrōnius 3 Petrónij(ev), ime plebejskega rodu.

1. P. Petronius Publij Petronij, namestnik v Egiptu l. 24: T.

2. P. Petronius Publij Petronij, v času cesarja Tiberija namestnik v Aziji, v času Kaligule legat v Siriji: T.

3. Petronius Turpiliānus Petronij Turpilijan, za časa cesarja Nerona legat v Britaniji: T.

4. C. ali T. Petronius Arbiter, Gaj ali Tit Petronij Arbiter, zaupnik cesarja Nerona, njegov razsodnik dobrega okusa (arbiter elegantiae), pisatelj, avtor fragmentarno ohranjenega romana Satiricon: T. — Od tod adj.
a) Petrōnius 3 Petrónijev: lex (o sužnjih) Icti.
b) Petrōniānus 3 Petrónijev, petrónijski, petronijánski: Albucia Fulg.

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

piétiner [pjetine] verbe intransitif cepetati (od nestrpnosti)

piétiner sur place cepetati na mestu; ne priti naprej; verbe transitif (po)teptati; figuré ne spoštovati, grdó ravnati s kom
piétiner de colère cepetati od jeze
les discussions piétinent diskusije se ne premaknejo naprej
piétiner les plates-bandes du jardin poteptati gredice na vrtu
piétiner un cadavre (figuré) obrekovati, napadati koga pu njegovi smrti, blatiti njegov spomin

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
plume (à) réservoir nalivno pero
la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
dessin masculin à la plume perorisba
homme masculin de plume pisatelj
léger comme une plume lahek kot pero
lit masculin de plume mehka postelja
longues plumes des ailes letalna peresa
nom masculin de plume pisateljsko ime
poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
trait masculin de plume poteza s peresom
écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
(populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

pogrèb (sprevod) funeral; (svečan) obsequies pl; (pokop) interment, burial, arhaično sepulture

državni pogrèb state funeral
imel je lep pogrèb his funeral was well attended
šel sem na njegov pogrèb I went to his funeral

poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade

akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation

pokójen (the) late; (the) late departed; deceased; defunct; dead

njegov pokójni oče his late father
vaša pokójna teta your deceased aunt
pokójna kraljica the late queen
naš pokójni prijatelj our late lamented friend

polomíja failure, fiasco; žargon washout, flop

njegov govor je bil polomíja his speech was a flop

ponesréčiti se to meet with (ali to have) an accident

smrtno ponesréčiti se to be killed; to perish; (ne uspeti) to fail, to miscarry
ponesrečilo se mi je I failed
njegov načrt se je ponesrečil his plan miscarried

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)

pozabíti to forget

pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests

poznáti connaître, savoir

poznati se se connaître
ne poznati ignorer, ne pas connaître, méconnaître
poznati po imenu, po slovesu, po obrazu (ali videzu) connaître de nom, de réputation, de vue
poznati tajno ozadje kake osebe connaître le dessous des cartes
dobro koga poznati (njegov značaj, življenje) connaître quelqu'un par cœur, familiarno connaître le numéro de quelqu'un
ne poznati pravil vljudnosti ignorer les usages
temeljito poznati (področje) connaître à fond, posséder, connaître sur le bout des doigts (ali comme /le fond de/ sa poche)
poznam svoje ljudi (familiarno) je connais mon monde
v zadovoljstvo mi je, da vas poznam j'ai l'avantage de vous connaître
pozna se mu, da je z dežele il sent la province
leta se mu ne poznajo on ne lui donnerait pas son âge, il ne porte pas son âge
ne bi ga več poznal je ne le reconnaîtrais plus

précipiter [-sipite] verbe transitif dol vreči (de z), strmoglaviti; prenagliti; pospešiti; chimie kondenzirati; verbe intransitif

se précipiter pasti, strmoglaviti; usesti se; pospešiti se
sa venue a précipité notre départ njegov (njen) prihod je pospešil naš odhod
les événements se précipitent dogodki si naglo sledijo (drug drugemu)
se précipiter sur planiti, navaliti na
se précipiter dans les bras l'un l'autre planiti si v objem
se précipiter sur les pas de quelqu'un planiti, hiteti za kom