Franja

odore m

1. vonj:
buon odore prijeten vonj
cattivo odore neprijeten vonj, smrad
odore di muffa vonj po plesnobi

2. vonjava, dišava

3. pren. slutnja, sum:
morire in odore di santità umreti s svetniškim slovesom
sentire odore di polvere slutiti nevarnost

4.
odori pl. kulin. dišave

odvisnost² ženski spol (-i …) medicina die Abhängigkeit (von), -abhängigkeit (od tablet Tablettenabhängigkeit), die Sucht, -sucht (od drog Drogensucht, Rauschmittelsucht, od tablet Tablettensucht, od pijače Trunksucht); die Süchtigkeit
nevarnost odvisnosti die Suchtgefahr
sredstvo, ki povzroča odvisnost das Suchtmittel
zdravljenje odvisnosti die Suchttherapie, die Entziehungskur
klinika za zdravljenje odvisnosti die Suchtklinik

odvráčati to divert; to ward off (nevarnost a danger)

odvráčati koga od česa to dissuade someone from something, to discourage, to deter (from), to warn against
odvráčati od namere to talk someone out of it; (nevarnost) to avert (from), to ward off; (udarce) to parry
odvráčati pozornost to distract attention (od from)
odvráčati vojno to deprecate war

odvráčati (-am) | odvrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. dissuadere, svogliare:
odvrniti, odvračati koga od poroke dissuadere qcn. dallo sposarsi

2. prevenire, impedire

3. distogliere, prevenire, impedire, respingere, sopprimere, cacciare; allontanare, scongiurare:
televizija ga odvrača od učenja la televisione lo distoglie dallo studio
odvrniti napad respingere l'attacco
odvrniti nesrečo prevenire la disgrazia
odvrniti skrbi cacciare le preoccupazioni
odvrniti nevarnost allontanare, scongiurare un pericolo

4. alienare, allontanare:
sorodniki ga odvračajo od žene i parenti lo alienano dalla moglie

5. (reči, odgovoriti) ribattere;
odvrniti oči, pogled distogliere lo sguardo, gli occhi
odvrniti pozdrav rispondere al saluto
odvrniti pozornost od česa distogliere l'attenzione da qcs.

B) odvráčati se (-am se) | odvrníti se (-em se) imperf. refl. star. voltarsi (via)

odvrníti détourner, éloigner, écarter, dissuader, parer (à quelque chose), conjurer ; (odgovoriti) répliquer, répondre, repartir, riposter

odvrniti nevarnost parer à (ali conjurer) un danger
odvrniti pogled détourner le regard
odvrniti koga od njegovega načrta détourner quelqu'un de son projet
odvrnil sem ga od tega potovanja je l'ai dissuadé de ce voyage

okužb|a ženski spol (-e …) medicina die Infektion; (okuženje) die Ansteckung; (mazna Schmierinfektion, primarna Erstinfektion, sekundarna Begleitinfektion, Zweitinfektion)
… okužbe Ansteckungs-, Infektions-
(nevarnost die Ansteckungsgefahr, vir die Infektionsquelle, Ansteckungsquelle, žarišče der Ansteckungsherd)
zaščita pred okužbo der Infektionsschutz
do okužbe pride z … die Ansteckung erfolgt durch …

okúžba medicina contagion ženski spol , infection ženski spol , contamination ženski spol

nevarnost, vir okužbe danger moški spol, foyer moški spol de contagion (ali d'infection, de contamination)
okužba vode contamination de l'eau
okužba z dotikom infection par contact direct
okužba s hrano infection alimentaire
kapljična, gnojna, virusna okužba infection par gouttelettes, purulente, virale
splošna okužba infection généralisée

okúžba, okúženje med contagio m ; infección f ; contaminación f

nevarnost okuženja peligro m de contagio

opozarjanj|e srednji spol (-a …) die Warnung
sistem opozarjanja na nevarnost das Warnsystem
služba za opozarjanje der Warndienst

opozárjanje avertissement moški spol

opozarjanje na nevarnost avertissement du danger

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

pēndere v. intr. (pres. pēndo)

1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.

perior -īrī -ītus sum (prim. gr. πεῖρα, ajol. πέρρα (pre)izkušnja, poskus, πειρᾶν (po)skušati, stvnem. fār zalezovanje, zaseda, nevarnost, nem. Gefahr nevarnost, lat. experior, comperiō, reperiō, periculum idr.) poskusiti (poskušati), (po)izkusiti ((po)izkušati); v rabi je bil le pf. perītus sum in adj. pt. pf. perītus: nil iam mihi novi offerri pote (= potest), quin sim peritus Pl., quod periti sumus in vitā Acc. ap. Non.

pesare

A) v. tr. (pres. peso)

1. tehtati

2. pren. pretehtati

B) v. intr.

1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost

péta ž, mn. pête pétā
1. peta: mjeriti koga od -e do glave; brusiti -e; sišlo mu srce u -e srce mu je padlo v hlače; Ahilova peta; biti kome za -ama; biti kome trn u -i; dati -ama krila popihati jo; gori mu pod -ama gori mu pod nogami; žeravica mu je pod -ama preti mu nevarnost; lizati kome -e prilizovati se komu; ne stoji mu srce u -i pogumen je; otegnuti -e stegniti pete, umreti
2. peta, podpetnik: na cipelama nakrivljene -e
3. peta: peta čarape; peta kosišta

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

plaz moški spol (-u, -ôva, -ôvi)

1. snežni: die Lawine (izredni außergewöhnliche, s primesmi unreine, neredni regellose), -lawine (mešani Mischlawine, pršni Staublawine, kložastega snega Schneebrettlawine, mokrega snega Naßschneelawine, novega snega Neuschneelawine, do doline Tallawine, žlebasti/koritasti Tobellawine, vrhnji Oberlawine, talni Grundlawine, nesprijetega snega Lockerschneelawine, drsečega snega Gleitschneelawine, pobočni Flächenlawine, na ledeniku Gletscherlawine, klimaksni Klimaxlawine, katastrofalni/uničevalni Katastrophenlawine, sekundarni Sekundärlawine, s strehe Dachlawine)
ledeni plaz die Eisbruchlawine, Eislawine
… plazu Lawinen- (nastanek die Lawinenbildung, razbijač der Lawinenbrecher, pritisk/tlak der Lawinendruck, vršaj der Lawinenfeld, popis die Lawinenaufnahme, puh/piš der Lawinenluftstoß, mehanizem der Lawinenmechanismus, dinamika die Lawinendynamik, mehanika die Lawinenmechanik, žrtev das Lawinenopfer)
… -ov Lawinen- (kataster der Lawinenkataster, aktivnost die Lawinenaktivität, klasifikacija die Lawinenklassifikation, čas/obdobje Lawinenzeiten množina, napoved die Lawinenprognose)
zemljevid plazov die Lawinengefahrenkarte
nevarnost plazov die Lawinengefahr (krajevna/lokalna lokale/örtliche, nakazana angezeigte, objektivna objektive, latentna latente, velika große, subjektivna subjektive, zmerna mäßige, znatna erhebliche)
nevarnost plazov sprijetega snega die Schneebrettgefahr
izpostavljen plazom lawinengefährdet
varstvo pred plazovi der Lawinenschutz
varen pred plazovi lawinensicher
opozorilo zaradi nevarnosti plazov die Lawinenwarnung
škoda zaradi plazov der Lawinenschaden
nesreča v plazu der Lawinenunfall
gradbeništvo, arhitektura gradnje za zaščito pred plazovi (protiplazne gradnje) die Lawinenverbauung
arkade za zaščito pred plazovi die Lawinengalerie

2.
zemeljski plaz der Erdrutsch, Bergrutsch

3.
kamniti plaz (podor) der Bergsturz

4. figurativno (neznanska množina) die -lawine
plaz stroškov die Kostenlawine
pravi plaz česa ein Erdrutsch von (etwas)
sprožiti plaz eine Lawine lostreten
usul se je plaz česa es hagelte (etwas)

pláz (snežni) alud m (de nieve); avalancha f ; (zemeljski) corrimiento m de tierras

nevarnost plazov peligro m de desprendimiento de aludes (ali de avalanchas)
izpostavljen plazovom expuesto a los aludes