Franja

poslopje samostalnik
(stavba) ▸ épületNa posestvu je več objektov: grad, opuščeni hlevi, nekaj stanovanjskih hiš in gospodarska poslopja. ▸ A birtokon több épület található: a kastély, elhagyott istállók, néhány lakóház és gazdasági épületek.
Naša šola se je nahajala v kompleksu poslopij, v katerem sta bili še dve drugi šoli. ▸ Az iskolánk egy olyan épületegyüttesben volt, amelyben két másik iskola is helyet kapott.
Živino, ki je bila v poslopju, so na srečo uspeli pravočasno rešiti. ▸ Szerencsére sikerült időben megmenteniük az épületben lévő állatállományt.

pošten|o² [ê] srednji spol (-ega …)
nekaj/nič poštenega etwas/nichts Rechtes/Ordentliches

potemtákem adv.

1. (potem, torej) dunque, perciò, pertanto

2. (v vezniški rabi) perciò, quindi, allora:
podjetje je v krizi. Potemtakem ni čudno, da že nekaj mesecev ni plač l'azienda è in crisi. Perciò non meraviglia che gli stipendi siano in ritardo da mesi

potéza line, stroke, trait; (šah in figurativno) move; (v obrazu) feature

jaz sem na potézi it is my move
mojstrska potéza a masterly stroke
glavne potéze pl outlines pl
v nekaj potézah (v orisu) in outlines
ostre, izrazite potéze (v obrazu) rugged features pl
potéza s peresom a stroke of the pen
spretna, vešča potéza a clever stroke
par potéz s čopičem a few brush strokes
mojstrska diplomatska potéza a master-stroke of diplomacy

povabíti inviter , (na obed ipd.) convier, prier à, prier de , (na shod) convoquer

sam se povabiti s'inviter
povabiti koga na kosilo, na večerjo inviter (ali prier) quelqu'un à déjeuner, à dîner
povabiti na lov inviter à une partie de chasse
povabiti koga, da nekaj naredi convier quelqu'un à faire quelque chose, (uradno) sommer quelqu'un de faire quelque chose, mettre quelqu'un en demeure de faire quelque chose
povabiti koga na obed convier quelqu'un à un repas
povabiti koga na sprejem, na večerno zabavo convier (ali inviter) quelqu'un à une réception, à une soirée
nikoli več ga nisem povabil je ne l'ai jamais réinvité

povédati to tell; to say

povedali so mi tako I was told so
nekaj ti bom povedal (izdal) I'll tell you what
povédati svoje ime to give one's name
ne povej nikomur o mojem prihodu! don't tell anyone I've come
med nama povedano (pogovorno) between you and me (and the gatepost)
česa (kaj) ne poveste! you don't say!, you can't be serious!
komu to poveste (pravite)! you're telling me!
povédati resnico to tell the truth
povédati (reči) geslo to give the password
povej to obzirno! (žargon) put it gently!
to veliko pové that says a great deal, that tells its own tale

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povsèm (popolnoma) fully, completely, to the full, utterly, quite, entirely; altogether

nekaj povsèm drugega a different thing altogether, quite a different thing
povsèm gluh (mrtev, slep) stone-deaf (stone-dead, stone-blind)
povsèm pijan dead drunk, žargon stoned
sem povsèm zadovoljen I am perfectly satisfied
ne povsèm trideset not quite thirty

pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare

práksa (-e) f

1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi

2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

práviti to tell; to say

to se pravi, da... that is to say that...
to se mnogo (nekaj) pravi! that is saying much!
kot se pravi (reče) as the saying goes
no, saj pravim! well, I declare!
kaj pravi (on)? what is he saying?
pravijo they say, one says, people say
nekdo mi je pravil somebody told me, I was told
pravijo, da je bogata she is said to be rich, people say she is rich
kaj se to pravi? what do you mean by that?

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

práviti decir ; (pripovedovati) contar

to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
se pravi, da ... significa eso que...
tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
to se že nekaj pravi eso ya es algo
pravijo, da je umrl se dice que ha muerto

pravljic|a ženski spol (-e …) das Märchen, (nekaj izmišljenega) das Märchen, die Fabel; -märchen (ljudska Volksmärchen, za otroke Kindermärchen, umetna Kunstmärchen)
… pravljic Märchen-
(knjiga das Märchenbuch, pisec der Märchendichter, knjiga das Märchenbuch, ura Märchenstunde, zbirka die Märchensammlung)
svet pravljic die Märchenwelt, Fabelwelt, figurativno das Reich der Fabel
oseba iz pravljice die Märchengestalt
hišica kot iz pravljice das Knusperhäuschen
princ iz pravljice der Märchenprinz
princeska iz pravljice die Märchenprinzessin
pripovedovati pravljice Märchen erzählen, figurativno (etwas) vorflunkern

právljica (-e) f

1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole

2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

precediti skozi zobe frazem
(s težavo povedati) ▸ fogai közt szűri a szót
"Ne bom plačal za nekaj, česar nisem storil," je precedil skozi stisnjene zobe. ▸ „Nem fizetek olyasmiért, amit nem én tettem” – szűrte a szavakat a fogai között.