Franja

luknj|a² ženski spol (-e …) (vrzel) die Lücke (v plotu Zaunlücke)
luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz
figurativno uiti skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes schlüpfen
najti luknje v čem (etwas) durchlöchern

lúknja (-e) f

1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura

2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia

4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure

mačji kašelj frazem
(lahka naloga; malenkost) približek prevedka ▸ kismiska, gyerekjáték, pofonegyszerű
Najti zaposlitev ni mačji kašelj. ▸ Munkahelyet találni nem gyerekjáték.
Biti mama je težko delo, igralstvo je proti temu mačji kašelj. ▸ Anyának lenni nehéz dolog, a színjátszás ehhez képest kismiska.

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance

match² [mæč] samostalnik
enak ali enakovreden človek (stvar)
ekonomija ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija
šport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. biti komu kos
to be a bad (good) match slabo (dobro) se ujemati
his match njemu enakovreden, njegova žena
to make a match of it poročiti se
a love match zakon iz ljubezni
to meet (ali find) one's match najti sebi enakovrednega

medium² [mí:diəm] samostalnik (množina media, mediums)
sredina, srednja pot
biologija, fizika, kemija srednik, medij
medicina gojišče; reklamno sredstvo (radio, TV itd.); sredstvo, pripomoček, posrednik

at a medium povprečno
by (ali through) the medium of s pomočjo, s posredovanjem
the just medium zlata sredina
to hit upon (ali find) the happy medium najti srednjo pot
social medium okolje
ekonomija medium of exchange valuta, denar

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden

mȉlōst ž, mest. u milòsti
1. milost: živjeti od čije -i; naći -i u koga najti milost pri kom; predati se na milost i nemilost; biti kod koga u -i
2. usmiljenje: držati koga u kući iz -i
3. ljubezen: ime joj je bilo Natalija, a ljudi su je od -i prozvali Nacom
4. milost: po -i božjoj i volji naroda kralj Grčke; zdravo, Marijo, -i puna

mir³ moški spol (-u …)

1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!

3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos

5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

6.
mir srca Frieden des Herzens

7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mogoče¹ [ó]

1. (možno) möglich
kolikor mogoče hitro, veliko …: so (schnell/viel) wie/als möglich
če le mogoče womöglich, moraš: tunlichst
če je le kako mogoče wenn irgend möglich
brž ko bo mogoče sobald als möglich
ali je to mogoče! Ist das die Möglichkeit!

2.
mogoče je (sklepati, najti …) es [läßt] lässt sich (vermuten, finden …), es kann (vermutet, angenommen, gefunden werden)
ni mogoče predvidevati (kdaj pride …) es ist nicht abzusehen, (wann er kommt)
ki ga je mogoče (identificirati, obvladati …) -bar (identifizierbar, beherrschbar), -fähig (navdušiti begeisterungsfähig, razširiti erweiterungsfähig)
ki ga ni mogoče un--bar (identificirati unidentifizierbar, obvladati unbeherrschbar)
ki ga ni mogoče navdušiti nicht begeisterungsfähig, begeisterungsunfähig
ki ga ni mogoče razširiti nicht erweiterungsfähig

3. (morda) vielleicht, unter Umständen, möglicherweise; (eventualno) eventuell, gegebenenfalls
mogoče 5, 10 … etwa 5, 10 …

4. domneva:
ali mogoče (imate, lahko) …? hätten/könnten Sie …?
mogoče je X doma X könnte/dürfte zuhause sein

5. ironično:
ti mogoče? du etwa?
| ➞ → identificirati, obvladati, predvideti, formulirati

mójster master; skilled worker, (v industriji) foreman, pl -men; ZDA boss; šport champion

mójster česa, tenisa an ace at something, at tennis
najti svojega mójstra to meet one's match
vaja naredi mójstra practice makes perfect

mójster maître moški spol , patron moški spol ; (v tovarni) chef moški spol d'équipe ; (v športu) champion moški spol, familiarno as moški spol

koncertni mojster violon moški spol solo appelé à diriger l'orchestre
plesni mojster maître de danse
mojster skaza gâcheur moški spol, bousilleur moški spol, familiarno bâcleur moški spol, saboteur moški spol
svetovni mojster champion du monde
šahovski mojster maître d'échecs
mojster volana as du volant
zidarski mojster maître maçon
postati mojster passer maître
vaja dela mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron
delo hvali mojstra à l'œuvre on reconnaît l'artisan
najti svojega mojstra trouver son maître (ali à qui parler)

mue¹ [mü] féminin levitev, goljenje; lév, olevek, odvržena koža ali rogovje; kurnik; familier ječa, zapor; (= mue de la voix) mutiranje

étre en mue leviti se, goliti se
trouver la mue d'un serpent najti kačji lév

nahajalíšče (-a) n

1. mont. giacimento:
najti, odkriti nahajališče scoprire un giacimento
nahajališča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, di petrolio, di gas
rudno nahajališče miniera

2. arheol. sito di ritrovamento

3. luogo di crescita

najdévati (-am) imperf. glej najti

najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
2. (vojak) ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden