Franja

bojn|i [ô] (-a, -o) Kampf- (čoln das Kampfboot, metež das Kampfgewühl, plin das Kampfgas, tank der Kampfpanzer, strup der Kampfstoff, voz der Kampfwagen, pripravljenost die Kampfbereitschaft, črta die Kampflinie/Gefechtslinie, enota die Kampftruppe/ Kampfeinheit, moč die Kampfstärke, morala die Kampfmoral, pripravljenost die Kampfbereitschaft, letalo der Kampfflieger/ das Kampfflugzeug, sredstvo das Kampfmittel, sredstvo der Kampfstoff); (vojni) Kriegs- (tehnika das Kriegsmaterial, orožje/oprema das Kriegsgerät, klic der Kriegsruf, plen die Kriegsbeute); (za spopad/boj) Gefechts- (cilj das Gefechtsziel, municija die Gefechtsmunition, urjenje die Gefechtsausbildung, vaja die Gefechtsübung, vozilo das Gefechtsfahrzeug)
bojni načrt der Schlachtplan
bojni pohod der Feldzug
bojni prizor die Schlachtszene
bojni krik der Schlachtruf/ das Schlachtgeschrei
bojna glava der Sprengkopf
bojna uniforma das Einsatzanzug/Kampfanzug

budget [büdžɛ] masculin proračun; dohodki in izdatki

budget de la commune, familial občinski, družinski proračun
budget des dépenses, des recettes proračun izdatkov, dohodkov
budget de l'Etat državni budžét
équilibre masculin du budget proračunsko ravnovesje
projet masculin du budget načrt, osnutek proračuna
vote masculin du budget glasovanje o proračunu
approuver, voter le budget odobriti, izglasovati proračun
arriver à boucler son budget shajati s svojim denarjem
écorner, établir (ali dresser) son budget zmanjšati, narediti svoj proračun
le budget se chiffre à ... proračun znaša ...
inscrire au budget sprejeti v proračun

card¹ [ka:d] samostalnik
karta, vizitka, izkaznica; lepenka; program
ameriško časopisna objava
domačno človek, dečko; čudak

compass card vetrovnica (na kompasu)
to fling (ali throw up) one's cards opustiti igro
to have all one's cards in one's hand imeti vse prednosti
figurativno a house of cards negotov položaj ali načrt
it is (ali that's) the card tako kaže, to je pravo, to je treba
it is on the card to je mogoče
a lively card veseljak
pack of cards igra kart
to play at cards kvartati
to tell fortunes upon cards vedeževati iz kart
to play one's best cards uporabiti svoje najboljše možnosti
to play one's cards well (badly) biti spreten (nespreten)
to speak by the card jasno se izražati
to throw one's cards (on the table) vse odkrito povedati, priznati
a queer card čudak
trump card adut
to have a card up one's sleeve imeti nekaj za bregom
a knowing card navihanec
to lay one's cards on the table igrati z odprtimi kartami
a loose card razuzdanec
a sure card zanesljiv človek
to speak by the card jasno se izražati
to leave cards on s.o. obiskati koga
to make a card vzeti (pri kartah)
visiting card vizitka
ration card živilska nakaznica

change² [čeindž]

1. prehodni glagol (from iz, into v)
spremeniti, prenarediti; preurediti; zamenjati
železnica prestopiti; oddojiti, odstaviti (dojenčka)

2. neprehodni glagol
spremeniti se; preobleči se; skisati se

to change for the better (worse) poboljšati (poslabšati) (se)
to change colour prebledeti, zardeti
to change one's condition poročiti se
to change one's name omožiti se
avtomobilizem to change gears menjati prestavo
to change hands spremeniti gospodarje
to change horses in midstream spremeniti načrt sredi dela
to change into preobleči se v
to change one's lodging (ali address) preseliti se
to change one's mind premisliti se
to change out of recognition tako se spremeniti, da ga ni moči spoznati
to change one's tune spremeniti svoje vedenje
all change! vsi potniki prestopite!
pogovorno to change one's feet preobuti se
to change one's clothes preobleči se

combiner [kɔ̃bine] verbe transitif kombinirati, sestaviti, združiti, spojiti; organizirati; figuré izmisliti, pogruntati

combiner un plan sestaviti načrt
se combiner spojiti se (tudi chimie)

concepire v. tr. (pres. concepisco)

1. spočeti

2.
concepire affetto (per) vzljubiti
concepire odio (per) zasovražiti
concepire stima, gelosia začutiti spoštovanje, ljubosumnost

3. zamisliti, zamišljati si; predstaviti, predstavljati si; zasnovati:
non riesco a concepire tanta stupidità ne morem si predstavljati tolike neumnosti
concepire un piano snovati načrt

concevoir* [kɔ̃səvwar] verbe transitif spočeti; zamisliti, zasnovati, razumeti, pojmiti; zamišljati si, predstavljati si; verbe intransitif zanositi

concevoir un enfant spočeti otroka
concevoir de l'amitié pour quelqu'un vzljubiti koga
concevoir un projet zasnovati, napraviti načrt
des soupçons zasumiti
il a conçu de l'espérance začel je upati, zbudilo se mu je upanje
ça se conçoit to je razumljivo, to si lahko mislimo
ainsi conçu, conçu en ces termes z naslednjim besedilom

concretare

A) v. tr. (pres. concrēto)

1. izpeljati, izvesti; uresničiti, uresničevati; realizirati:
concretare un progetto uresničiti načrt

2. skleniti, sklepati, dognati

B) ➞ concretarsi v. rifl. (pres. mi concrēto) uresničiti, uresničevati se, realizirati se

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

conformer [kɔ̃fɔrme] verbe transitif (podobno) oblikovati, prilagoditi (à quelque chose čemu), spraviti v sklad

se conformer à ravnati se po, ubogati
conformer son plan aux possibilités prilagoditi svoj načrt možnostim
se conformer aux circonstances, aux ordres ravnati se po okoliščinah, ukazih; pokoravati se

congegnare v. tr. (pres. congegno) zložiti, zlagati; sklopiti, sklapljati (tudi pren.):
congegnare un piano izdelati načrt

cōnscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I.

1. (s prolept. obj.) spisa(va)ti, spisovati, pisati, napis(ov)ati: Vitr., Icti., volumen, testamenta Ci., quid attinet codicem conscribere? Ci. glavno knjigo voditi, c. librum de consulatu, orationem de furto Ci., edictum unius hominis causā conscriptum est Ci., edicta c. Suet., librum grandem verbis multis conscripsit N., epistula Graecis litteris conscripta C., c. tabellas L. pismo pisati, tabellae lepida conscriptae manu Pl., c. condiciones, foedus L., haec conscripta consignataque sunt L., stultam c. artem O., conscriptum lacrimis epistolium Cat.; occ.
a) abs., z de = pisati o čem: de quibus (viris) audivi et legi et ipse conscripsi Ci., c. de ratione dicendi Corn., de artibus Q.
b) z ACI: ut in ordinem se coactum conscriberet Suet. da je zapisal beležko (zabeležil), da …, omni personae quam dotem suscepisse cum marito conscribitur Cod. I. se zapiše.
c) (o zdravniku) zapis(ov)ati: pro salutaribus mortifera Ci.
č) načrta(va)ti, očrta(va)ti, narisati: imaginem (stavbni načrt) Stat.

2. (z zunanjim obj.) v kako listino, v kak imenik vpis(ov)ati ali zapis(ov)ati, popis(ov)ati: alicui latrones cogere et c. Pl., decrevit senatus, uti … consul sex milia familiarum conscriberet (namreč kot naselnike) L., ut collegia conscriberentur Ci., servorum dilectus habebatur … nomine collegiorum, cum vicatim homines conscriberentur, decuriarentur Ci., cum viderem … servos simulatione collegiorum nominatim esse conscriptos Ci., cum homines … palam conscribi centuriarique vidissem Ci.; occ.
a) vojake vpis(ov)ati, — nab(i)rati, v vojsko vzeti (jemati), vojaške oddelke ustanoviti (ustanavljati), osnovati (prim. scrībō): Caesar milites veteranos conscripsit Ci., c. exercitum tantum tam brevi tempore Ci., legiones C., L., Vell., Suet., voluntarios paucos milites L., omnes, qui arma ferre possent (vse za orožje sposobne) L., cohortes veteranas tumulti causā S., exercitum adversum aliquem Val. Max., exercitus se ipse conscripsit Val. Max., militem legere exercitumque conscribere Iust. S krajevnimi določili: Kje? ibi (sc. in Italia) duas legiones conscribit C., dum conscribitur Romae exercitus L., servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse Ci., duae legiones, quas proxime in citeriore Gallia conscripserat C. Od kod? e quorum (novorum civium) delectu trecentas amplius cohortes conscripserat Vell., ala equitum conscripta e Treviris T. nabrana v Treviru, conscripta ex Transalpinis legio Suet. Kam? conscriptae in Ciliciam legiones Suet., is … inter septimanos a Galba conscriptus T., inter nostros conscribi Vulg. — Od tod subst. pt. pf.: modo conscripti (sc. milites) C. vojaški novinci, regruti.
b) drž.pr. α) državljane v imenik državljanov vpis(ov)ati, v državljanske razrede uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti: centuriae tres equitum conscriptae sunt L. so se ustanovile, convocabat tribūs …, Collinam (tribum) novam delectu perditissimorum civium conscribebat Ci.; poseb. o volitvenih spletkah: decuriasse Plancium, conscripsisse, sequestrem fuisse Ci. β) med nove senatorje vpis(ov)ati, odb(i)rati, v senat uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti. Zadnji rimski kralj Tarkvinij Ošabni (Tarquinius Superbus) je v svoji krutosti pomoril mnogo senatorjev. Po njegovem begu l. 510 je baje Brut močno skrčeno število starešinstva izpopolnil z novimi senatorji, izbranimi izmed premožnejših vitezov: traditum inde fertur, ut in senatum vocarentur, qui patres (stari senatorji) quique conscripti (novi senatorji) essent L.; od tod (asindeton) nagovor ali naslov zbranega senata patres conscripti očetje in izbranci = zbrani očetje; pogosto v voc. pl.: Ci., S., L., potem tudi v drugih sklonih kot opis za starešinstvo, senat: Q., orant Siculi patres conscriptos ut … Ci., de me patres conscripti decreverunt, ut … Ci., patribus conscriptis parui Ci., patres conscripti … legatos in Bithyniam miserunt N.; celo v sg.: pater conscriptus repente factus est Ci. (šalj.) postal je kar senator; pesn. abs.: quod sit conscripti (= senatoris), quod iudicis officium H. —

II.

1. (na)pisati, (na)risati na čem, na kaj: signum sanguinis in sua fronte Lact.

2. popis(ov)ati, polno napisati: mensam vino O., parietes incendiorum deprecationibus Plin., tabula aënea conscripta litteris verbisque Graecis Suet. bronasta tabla z napisom, pisanim z grškimi črkami in v grškem jeziku; pren. (šalj.): stilis me totum conscribito Pl. popiši me = nabij me, da bom čisto progast.

Opomba: Sinkop. pf. conscrīpstī (= conscripsisti): Pl.

consideration [kənsidəréišən] samostalnik
ogledovanje; uslužnost, pozornost, pažnja, pazljivost; premišljevanje, premislek; cenitev, spoštovanje; ozir, uvaževanje; nagib; odškodnina, nadomestilo, vračilo; premirje; napitnina; važnost; ugled

after due consideration po zrelem premisleku
budget consideration proračunski načrt
to give consideration to pretehtati, upoštevati
to leave out of consideration ne upoštevati
money is no consideration denar ni vprašanje
on no consideration za nič na svetu
under consideration v pretresu, ki se preučuje
in consideration of glede, zastran
in consideration of the sum za znesek
to take into consideration upoštevati
that is a consideration to je upoštevanja vredno

consister [kɔ̃siste] verbe intransitif obstajati (en, dans quelque chose v čem)

en quoi consiste ton projet? v čem obstoji, je tvoj načrt?
cet appartement consiste en trois pièces to stanovanje sestoji iz treh sob
votre erreur consiste à croire que ... vaša zmota je v tem, da mislite, da ...

construction [kɔ̃strüksjɔ̃] féminin zgradba, stavba; (iz)gradnja, sestava, ustroj; konstrukcija; mathématiques, grammaire konstrukcija

en construction v gradnji
construction aéronautique, des avions gradnja letal
construction en béton armé gradnja v armiranem betonu
construction en bois, de fer lesena, železna konstrukcija
construction directe, inverse (grammaire) premi, obratni besedni red
construction en éléments préfabriqués montažna konstrukcija
construction d'habitations, de logements gradnja stanovanj
construction lacustre (histoire) stavbe na koleh
construction navale ladjedelstvo
construction des routes gradnja cest
construction en série serijska, montažna gradnja
construction au-dessous du sol, au-dessus du sol talna, visoka gradnja
activité féminin de construction gradbena dejavnost
autorisation féminin, permis masculin de construction gradbeno dovoljenje
bois masculin de construction gradbeni les
coopérative féminin de construction gradbena zadruga
entrepreneur masculin de construction gradbeni podjetnik
entreprise féminin de construction gradbeno podjetje
frais masculin pluriel de construction gradbeni stroški
jeu masculin de construction sestavljalna igra
matériaux masculin pluriel de construction gradbeni material
projet masculin de construction gradbeni načrt
société féminin de construction gradbena družba

contrarié, e [-rjé] adjectif nevoljen, jezen; preprečen, prekrižan

projet masculin contrarié prekrižan načrt
il a l'air contrarié videti je nevoljen
être contrarié de quelque chose jeziti se na kaj

contrastato agg.

1. zaviran, izpodbijan, nasprotovan:
progetto contrastato prekrižan načrt
vittoria contrastata težko izbojevana zmaga

2. foto kontrastiran

crab³ [kræb] prehodni glagol
kritizirati, negativno oceniti, "raztrgati"

pogovorno to crab s.o.'s scheme pokvariti komu načrt

craquer [krake] verbe intransitif pokati; (za)hreščati, hrustati (pod zobmi); figuré biti pred krahom, polomom, majati se

mon pantalon a craqué aux genoux hlače so mi počile na kolenih
plein à craquer nabito poln
mon projet craque moj načrt se maje
cette entreprise craque to podjetje je pred krahom
faire craquer ses doigts pokati s členki prstov
faire craquer ses dents (za)škripati z zobmi; verbe transitif razbiti; strgati
craquer une allumette vžgati vžigalico
craquer une somme zapraviti vsoto (denarja)
craquer un bas strgati nogavico
il a craqué sa veste strgal si je suknjič

crouler [krule] verbe intransitif (z)rušiti se, sesesti se, sesuti se, podirati se; razpadati, razpasti; zgruditi se

cette maison croule ta hiša razpada
la salle croule sous les applaudissements (figuré) dvorana se maje od aplavza
faire crouler un projet uničiti, podreti načrt
se laisser crouler à terre zrušiti se na tla