Franja

ῥωμαλέος 3 krepek, močen, trden πέδαι, silen ἐν τῷ λέγειν.

ῥώννῡμι [fut. ῥώσω, aor. ἔρρωσα, pass. pf. ἔρρωμαι, aor. ἐρρώσθην] 1. act. napravljam koga močnega, krepim, krepčam, jačim, osrčujem τὶ εὐανδρίᾳ. 2. pass. a) postanem močen, okrepim se, ojačim se; pf. ἐρρῶσθαι močen, mogočen, zdrav, krepek biti, ἔρρωσο bodi zdrav, z Bogom, zdravstvuj NT; ἐρρῶσθαί τινι λέγω poslovim se od koga, odslovim (ne maram se več z njim prerekati); b) odločen, srčen sem, poganjam se, trudim se (na vso moč) εἰς τὸν πόλεμον.

σθεναρός 3 (σθένω) ep. poet. krepek, močen, silen, mogočen.

σθένω (σθένος) samo pr. in impf. 1. sem močen (krepak), imam moč (veljavo, ugled, oblast), veljam, vladam. 2. premorem, sem zmožen.

σιδήρεος, έα, ion. ep. -έη, εον, skrč. σιδηροῦς, ᾶ, οῦν, ep. tudi σιδήρειος 1. iz železa, železen, jeklen. 2. pren. a) trd, trdosrčen, okruten; b) močen, trajen, neomajen, neprenehljiv ὀρυμαγδός.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.

στερεός 3, ion. στεῖρος 3 in 2 skrč. στερρός 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd λίθος; napet, nategnjen βοέαι. 2. a) močen, čvrst, krepek τροφή NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren ἔπος, trdovraten, trdosrčen, grozovit ἁμάρτημα, neprijazen, neusmiljen κραδίη.

στέριφος 3 (στερεός) 1. trden, močen. 2. nerodoviten.

στιβ-αρός (στείβω) ep. močen, čvrst, trden, krepek.

σύν-τονος 2 (συν-τείνω) 1. napet, nategnjen, συντόνῳ χερί z urno roko, δράμημα uren (hiter) tek; močen, silen αὐλῶν πνεῦμα; strog, hud, skrajnji πενία. 2. vnet, marljiv, prizadeven ἔρως. – adv. συντόνως βλέπω napeto, pozorno; σύντονα (ἕλκω) spretno, pripravno.

σφοδρός 3 (σφαδάζω) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. – adv. σφοδρῶς silno, zelo.

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

σῶκος 2 [Et. iz twōq-o-s] krepak, močen.

ταλα-εργός 2 (τλῆναι, ϝέργον) ep. vztrajen pri delu, dober (močen) za delo, delaven.

τηρέω [fut. med. τηρήσομαι s pas. pom.] 1. a) zaznavam, opazujem, pazim na, držim, izpolnjujem νόμον, ἐντολάς NT, σάββατον posvečujem NT, ohranim παράδοσιν, πίστιν NT, prihranim οἶνον; b) držim v ječi, zapiram v ječo NT, φυλακήν stražim; pass. zaprt sem v ječi (ἐν) τῇ φυλακῇ NT; τὸ ἔξωθεν (τεῖχος) ἐτηρεῖτο je bil zastražen; c) varujem se, čuvam se, ohranim se, ἀβαρῆ ἐμαυτόν varujem se biti nadležen; ἐκ τοῦ πονηροῦ obvarujem zlega NT. 2. pazim, prežim, čakam na kaj νύκτα, χειμῶνα, πορθμόν na čas prevoza, ὄχους παραστείχοντα da pridem mimo voza, ἔνδον ὄντα τηρήσαντες αὐτόν potem ko so se prepričali, da je notri, ἀνέμῳ καταφέρεσθαι pazili so, da bi prišli v pristanišče, ko bi bil (močen) veter.

τόσος 3, ep. poet. τόσσος; τοσόσδε, τοσήδε, τοσόνδε, ep. τοσσόσδε 3; τοσοῦτος, τοσαύτη, τοσοῦτο(ν), ep. τοσσοῦτος, ojačeno τοσουτοσί, τοσαυτηί, τοσουτονί in τοσοσδί 3 tolik(šen) 1. tako velik, (dolg, širok, globok, močen), tako mogočen, tako star; tako obilen (mnogoštevilen). 2. pl. toliko, τρὶς τόσσοι trikrat toliko a) ravnotoliko, ἄλλους τοσούτους ravno toliko drugih; ἕτερον τοσόνδε ravno toliko; b) le (samo) toliko εἰπεῖν, τοσοίδε ὄντες le malo njih, tako malo njih; včasih odgovarja besedam ὅσος, ὅσοσπερ itd. 3. adv. a) ἐκ τοσοῦδε, ἐκ τόσου iz tolikšne daljave, od tako dolgega časa, od tega časa, tako dolgo, ἐν τοσούτῳ medtem, ἐς τοσόνδε, ἐς τοσοῦτον, ἐπὶ τοσοῦτον tako daleč, tako zelo, τοῦ χρόνου tako dolgo; b) τόσῳ, τοσῷδε, τοσούτῳ (nav. s komp.) toliko, za toliko, tem (več), ὅσῳ … τοσούτῳ čim … tem; c) τόσον, τοσ(σ)όνδε, τοσοῦτον tako zelo, tako daleč, tako dolgo, toliko, tem več (bolj), samo (le) toliko, tako malo; d) τοσούτῳ … ὅσῳ za toliko … kakor, οὐ τοσοῦτον … ὅσον ne tako zelo … kakor.

τρόφις, ι, gen. ιος ep. ion. (τρέφω) 1. dobro rejen, debel. 2. obsežen, velik, močen.

ὑγιαίνω [fut. ὑγιανῶ, aor. ὑγίᾱνα] 1. sem zdrav (močen), dobro se počutim; aor. ozdravim, okrevam. 2. pren. a) sem zdrave pameti (razumen, pameten), sem domoljubnega mišljenja, τὸ ὑγιαῖνον τῆς Ἑλλάδος pametni del Grecije; b) sem koristen (zdravilen); sem čist, nepokvarjen διδασκαλία NT.

ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.

χάλκεος 3, skrč. χαλκοῦς, ep. χάλκειος, ion. χαλκήιος 3 1. iz kovine, iz medi, kovinski, bronast, meden, bakren, kovaški, δῶμα, δόμος kovačnica. 2. močen, trden, ὕπνος smrtno spanje. 3. ὁ χαλκοῦς bakren denar v Atenah (1/8 obola).