kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
Zadetki iskanja
- kraljic|a ženski spol (-e …) die Königin
angleška/danska kraljica die Königin von England/Dänemark
kraljica mati die Königinmutter
-königin (srca Herzenskönigin, srčna Herzkönigin, lepotna Schönheitskönigin, majska Maikönigin, vilinska Elfenkönigin, Feenkönigin, Nebeška Himmelskönigin) - kraljíca queen (tudi karte, šah)
angleška kraljíca the Queen of England
kraljíca Elizabeta Queen Elizabeth
kraljíca mati the Queen Mother
kraljíca Viktorija Queen Victoria
lepotna kraljíca beauty queen
evropska (slovenska) lepotna kraljíca Miss Europe (Miss Slovenia) - kraljíca reine ženski spol , (šah) dame ženski spol
kraljica mati reine mère
kraljica vdova reine veuve (ali douairière)
lepotna kraljica reine de beauté
kraljica plesa reine du bal
kraljica vil reine des elfes - kraljíca (-e) f
1. regina:
angleška kraljica la regina d'Inghilterra
kraljica mati regina madre
2. pren. regina, reginetta:
kraljica večera la reginetta della serata
lepotna kraljica reginetta di bellezza, miss
kraljica morja la regina del mare, Venezia
kraljica športa la regina degli sport, l'atletica
šalj. kraljica srca dulcinea
3. zool. star. (matica) ape regina; formica regina
4. šah. Regina, Donna
5. bot.
kraljica noči cactus (Selenicereus grandiflorus)
kraljica majnika insalata cappuccina - kraljíca reina f ; (šah) reina f , dama f
lepotna kraljica reina de (la) belleza
kraljica plesa reina del baile
kraljica mati reina madre
kraljica vdova reina viuda
kraljica vil reina de las sílfides - krúšen bread; used for bread
krúšni oče foster father, fosterer
krúšna mati foster mother
krúšni starši foster parents pl
krúšne drobtine breadcrumbs pl
krúšni nož breadknife
krúšni lopar baking-sheet
krúšna karta ration-card for bread
krúšna peč baker's oven
krúšna torba haversack
krúšno drevo breadfruit tree - krúšen de (ali à) pain, nourricier
krušna drobtina (skorja, sredina) miette ženski spol (croûte ženski spol, mie ženski spol) de pain
krušna juha panade ženski spol
krušna peč four moški spol
krušno testo pâte ženski spol à pain
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
krušni oče père nourricier (ali adoptif) - krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
krušna peč forno del pane
pog. krušna karta tessera (annonaria)
krušni nož coltello del pane
krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krušno žito frumento da macina
bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
gastr. krušna juha panata
krušna skrinja madia; mastra
krušni lopar infornapane - krúšen de pan
krušna drobtina (karta, skorja) migaja f (bono m, corteza f) de pan
krušna mati madre f adoptiva
krušni oče nutricio m
krušna peč horno m (de panadero) - krúšni prid., хлі́бний прикм.
- krúšni ôče нері́дний ба́тько, вітчи́м
- krúšnа máti ма́чуха
- lady1 [léidi] samostalnik
gospa, dama; plemkinja; naslov za žene angl. plemičev (nižjih od vojvod) in hčerke vojvod, markizov in grofov; gospodarica
poetično ženska
vulgarno & arhaično žena, soproga, zaročenka, draga, ljubljenka; za označevanje poklicev ženskega spola (lady-doctor zdravnica, lady-president predsednica)
pogovorno his young lady njegovo dekle
lady of the house hišna gospodarica
lady of the manor graščakinja
our sovereign lady naša kraljica
your good lady tvoja žena
šaljivo the old lady moja "stara"
Our Lady Naša Gospa, mati božja
lady of bedchamber dvorna dama
Lady Mayoress gospa županja
lady of easy virtue (ali of pleasure) vlačuga
my dear (ali good) lady draga gospa
a lady's (ali ladies') man ljubljenec žensk
ameriško ladies' room javno stranišče za ženske
the Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
Lady Bountiful dobra vila - Lara -ae, f Lára, blebetava nimfa, hči rečnega boga Almona; Jupiter ji je zaradi njene blebetavosti vzel dar govora, zato so jo v Rimu častili tudi pod imenom Muta ali Tacita Nema, Molčeča. Po ljudski etim. je mati Larov: forte fuit Nais, Lara nomine O. — Soobl. Larunda -ae, f Larúnda: Varr., Lact., Aus.
- lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)
1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.
2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.
3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.
4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. — Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O. - Lātōna -ae, f (lat. obl. za at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Latóna, hči Titana Koja (Coeus, Κοῖος) in Fojbe (Phoebē, Φοίβη), po starejši bajki Zevsova soproga (še pred Hero), mati Apolona in Artemide (Diane), po mlajši bajki Zevsova ljubica, ki jo je ljubosumna Zevsova soproga Hera preganjala, dokler ni Latona po dolgi blodnji na gori Kint (Cynthus na otoku Delos) rodila božja dvojčka Apolona in Artemido: Enn. fr., Ci., V., H., L., O., Hyg. Star. gen. Lātōnās: L. Andr. ap. Prisc. — Od tod
1. adj. Lātōnius 3 Latónin: Delos V., virgo V., Luna Tib., Phoebe Col.; subst. Lātōnia -ae, f Latónina hči = Diana: V., O., Stat.
2. subst. Lātōni-gena -ae, m, f (Lātōna in genere = gīgnere) Latónin otrok: Latonigenae duo (= Apollo et Diana) O., di Sen. tr. - lenôba (-e) f
1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza
2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca
3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
PREGOVORI:
lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi - Leucippē -ēs, f (Λευκίππη) Levkípa
1. Testorjeva (Thestor) hči: Hyg.
2. Ilova (Ilus) soproga, Laomedontova mati: Hyg.
3. Testijeva (Thestius) soproga: Hyg. - Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.
- Līriopē -ēs, f (*Λειριόπη Drobnoglasna) Liríopa, morska nimfa, Narcisova mati: O.