Franja

Zadetki iskanja

  • sŕšiti (-im)

    A) imperf. tr. arricciare:
    mačka srši dlako il gatto rizza il pelo

    B) sŕšiti se (-im se) imperf. refl. sporgere ispido; arricciarsi, adirarsi, corrucciarsi
  • stepsk|i [é] (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Steppen- (hulež živalstvo, zoologija der Steppenducker, lunj živalstvo, zoologija die Steppenweihe, luskavec živalstvo, zoologija das Steppenschuppentier, varan živalstvo, zoologija der Steppenwaran, mačka živalstvo, zoologija die Steppenkatze, rastlina die Steppenpflanze, tla der Steppenboden, žival das Steppentier, žival/rastlina der Steppenbewohner)
  • stépski (-a -o) adj. geogr. della seppa, steppico:
    stepsko rastlinstvo vegetazione steppica
    stepska mačka manul (Felis manul)
  • šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

    šíniti preko brzice to shoot a rapid
    mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
    v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
    srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
    ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind
  • švígniti to shoot

    švígniti kot strela (figurativno) to go like a streak of (greased) lightning (ali like a bat out of hell)
    švígniti prek brzice to shoot the rapids
    avto je švignil mimo a car swept past
    mačka je švignila iz sobe the (ali a) cat shot out of the room
  • tailed [téild] pridevnik
    repat, ki ima rep

    long-tailed dolgorep
    a short-tailed cat mačka s kratkim repom
    tailed rhyme rima v 1. in 2. stihu, v 3. in 4. stihu (zlasti v narodni pesmi)
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tigrast (-a, -o) getigert
    tigrast vzorec die Tigerung
    Tiger- ( rastlinstvo, botanikalilija die Tigerlilie, mačka die Tigerkatze, aksolotl živalstvo, zoologija der Tigersalamander)
  • tígrast striped like a tiger; tabby

    tígrasta mačka tabby cat, tabby
  • tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

    se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
    se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
    verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
    faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
    tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
    tourner le bouton prižgati luč
    tourner bride (figuré) presedlati
    tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
    tourner un compliment napraviti (lep) poklon
    tourner une difficulté izogniti se težavi
    tourner une loi obiti zakon
    tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
    tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
    tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
    tourner l'ennemi obiti sovražnika
    tourner un film vrteti, snemati film
    faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
    faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
    tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
    il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
    tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
    tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
    tourner une sauce (krožno) mešati omako
    tourner les souliers pošvedrati čevlje
    tourner les talons peté pokazati, popihati jo
    tourner la tête pogledati nazaj
    tourner tout en mal vse v slabo obrniti
    tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
    verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
    tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
    tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
    tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
    il tourne cœur srce je adut
    la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
    silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
    cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
    le temps tourne au froid vreme postaja hladno
    le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
    cela tournera à son honneur to mu bo v čast
    tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
    la tête me tourne v glavi se mi vrti
    tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
    il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
    il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
    tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
    tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
    (populaire) tourner de l'œil omedleti
    tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
    tourner à vide (automobilisme) teči prazen
    j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
    se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
    je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
    il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
    se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
    se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)
  • ujémati se to agree (z with), to be in agreement (with); to accord (with), to be of accord, to be in accordance (with); to correspond (z to), to tally (with)

    dobro se ujémati se to get along fairly well
    ujemata se (= razumeta se) kot pes in mačka they agree like cat and dog
    ne se ujémati se to disagree (z with), to differ
    roba se ne ujema s fakturo the goods don't tally with the invoice
    računi se ne ujemajo the accounts don't balance
    vaš račun se ne ujema z mojimi knjigami your account does not agree with my books
    poročili se ne ujemata the two reports do not tally
    to se ne ujema z našimi nazori this is not in accordance with our views
  • ujéti to catch; to capture; to take (someone) prisoner; to seize

    ujéti koga pri dejanju to catch someone red-handed (ali in the act)
    ujéti v past to trap, arhaično to entrap
    ujéti koga na laži to catch someone out in a lie
    nevihta nas je ujela we were caught in a storm
    noč me je ujela I was overtaken by night (ali darkness)
    ujel sem ga za rokav I caught him by the sleeve
    niti ene ribe ni ujel he did not catch a single fish
    naša mačka je ujela dve miši our cat has caught two mice
    biti ujet, ujeti se to be caught, to get caught
    bil je ujet vojska he was taken prisoner
    bil sem ujet med umikom I was taken prisoner during the retreat
    tatu so ujeli the thief has been caught
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • ukrivíti (-ím) | ukrívljati (-am) perf., imperf.

    1. torcere, curvare, piegare; inarcare; storcere:
    ukriviti železo curvare il ferro
    mačka je ukrivila hrbet il gatto inarcò la schiena
    ukriviti usta v posmeh storcere la bocca in segno di derisione

    2. pren. piegare:
    ukriviti hrbet pred kom piegarsi davanti a qcn.
  • vapidus 3, adv. (prim. vapor, vappa in svn. verwepfen pokvariti se, postati kanast) bersast, birsast, ciknjen, pokvarjen: vinum Col., pix Pers.; vapide se habere (preg. Avgustov izraz) Suet. „imeti mačka“; pesn. metaf. pokvarjen, izprijen: pectus Pers.
  • vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia
  • vréča sack; bag; narečno poke

    polna vréča (česa) a sackful
    spalna vréča sleeping bag
    vetrna vréča aeronavtika wind sock, wind cone, wind sleeve
    dati, vtakniti v vréčo to sack, to bag
    kupiti mačka v vréči to buy a pig in a poke
  • vréča (-e) f

    1. sacco:
    napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
    papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
    cementna vreča sacco di cemento
    poštna vreča sacco postale
    pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso

    2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
    anat. solzna vreča sacco lacrimale
    spalna vreča sacco a pelo
    zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
    kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
    stati vreče denarja costare un sacco di soldi
    tek v vrečah corsa nei sacchi
    med. kilna vreča cinto erniario
    meteor. vetrovna vreča manica a vento
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • vrèl (vréla -o) adj. bollente:
    kuhati v vreli vodi cuocere in acqua bollente
    pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia, andare come gatti attorno a un piatto di orzo bollente