Franja

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

Albānī -ōrum, m

1. Albanci, preb. pokrajine Albanije (gl. v nadalj. Albānia): Plin., Iust., effugere ad Armenios, dein Albanos T. — Od tod: subst. Albānia -ae, f Albanija, pokrajina vzhodno od Hvalinskega morja ob izlivu reke Kura: Plin., Gell.; adj. Albānus 3 albanski: mare Albanum Plin. Albansko morje, del Hvalinskega morja ob albanski obali, orae Alb. Val. Fl., porta Alb. Val. Fl. albanska vrata = albanski prelazi blizu današnjega mesta Derbenta, sicer imenovani pylae Caspiae.

2. (gl. Alba II. 1.).

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

allābor (adlābor) -lābi -lāpsus sum zdrsniti (zdrčati, zdrkniti) k čemu, polzeti k (proti) čemu, pridrčati, pridrseti, pripolzeti, priplaziti se: ad exta... angues duo... adlapsi L., humor adlapsus extrinsecus Ci. ki je pritekla, mare... crescenti adlabitur aestu V. morje valovi nasproti z rastočim pritokom; z dat.: adlabitur (adlabimur) oris V. pridrsi(mo) k obali, pritisne(mo) k bregu, viro adlapsa sagitta est V. je šinila v moža, genibus allapsus Sen. tr. ki je zdrsnil h kolenom = ki se je zgrudil pred kolena; pesn. z acc. (smeri): Fama... adlabitur auris V. dospe do ušes.

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

angry [ǽŋgri] pridevnik (angrily prislov) (at, with, about)
jezen, razdražen, srdit; vnet, boleč

to be angry with s.o. for s.th. jeziti se na koga zaradi česa
to get (ali become, grow) angry razjeziti se
to make angry razjeziti, razdražiti
to have an angry look jezno gledati
the angry sea razburkano morje

anliegen^* prilegati (se) (čemu), biti pritisnjen ob; nalegati (samo Technik); Kleidungsstücke: biti oprijet, prilegati se; im Brief: biti priložen; (zur Bearbeitung anstehen) biti odprto, čakati na rešitev; jemandem: biti zadeva (koga); jemandem mit Beschwerden: nadlegovati (koga); [Schiffahrt] Schifffahrt biti usmerjen (seewärts na odprto morje)

antarctique [ɑ̃tarktik] adjectif ležeč ob južnem tečaju, antarktičen

l'Antarctique masculin Antarktika
l'océan Antarctique Južno polarno morje
pôle masculin antarctique južni tečaj

Antillas ženski spol množina Antilje

Antillas Mayores Velike Antilje
Antillas Minores Male A.
Mar de las Antillas Karibsko morje

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,

1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.

2. reka v Perzidi: Cu.

arctic¹ [á:ktik] pridevnik
arktičen; polaren, tečajen, severen; leden, mrzel

arctic circle polarni krog
arctic expedition polarna odprava
arctic fox polarna lisica
arctic pole severni tečaj
the arctic Ocean Severno Ledeno morje
arctic regions severno polarno ozemlje

arctique [arktik] adjectif arktičen

Arctique masculin Arktika
expédition féminin arctique ekspedicija v severne polarne kraje
cercle masculin arctique polarni krog
pôle masculin arctique severni tečaj
l'océan masculin Glacial Arctique Severno Ledeno morje

Arēmoricus (Armoricus) 3 (kelt.) obmorski, primorski: civitates C. primorske države (današnja Bretanja in del Normandije), Aremorici tractūs Sid. = subst. Arēmorica -ae, f: Plin. ali Arēmoricum -ī, n: Eutr. Aremorik(a), Primorsko: gens Aremorica Aus., Aremoricus pontus Aus. Bretanjsko morje; subst. Arēmoricus -ī, m (kolekt. = Arēmoricī -ōrum, m) Primorec, Primorci: Sid.

arrojar (proč, ven) vreči, izsuti, izliti, razliti, izžarevati, oddajati (vonj); bruhati

arrojar contra el suelo na tla vreči
arrojar de sí spoditi
la cuenta arroja un saldo de račun izkazuje saldo od
arrojar se predrzniti se; planiti, zagnati se
arrojarse al mar skočiti v morje
arrojarse a algn. planiti na koga
arrojarse por (de) la ventana skoz okno skočiti

arvus 3 (arāre) oren, oboran, preoran: ager Pl., Varr., Isid., agri arvi et pascui definiebantur Ci. Od tod subst.

1. arvum -ī, n
a) or(a)nica, (obdelano) polje, setvišče: Varr., Lucr., Q. idr., pingue V., H., fetum, fertile, sterile O., prata et arva et pecudum greges diliguntur Ci., repleta arva cultoribus S. fr., convecto ex... fertilibus Etruriae arvis commeatu L., subigere arva V., arvum colere Ap.; met. žetev, žito, letina: Numidae pabulo pecoris magis quam arvo student S., inducere messorem flavis arvis V., ne perconteris, fundus meus... arvo pascat herum an bacis opulentet olivae H.
b) pesn. sinekdoha trata, livada, poljana, krajina: Lucr., qua tumidus rigat arva Nilus H., laeta arva tenemus V., Circaea reliquerat arva O., Peneia arva O., aspicis, en, praesens, quali iaceamus in arvo O.; occ. pašnik: boaria arva Pr.
c) pesn. pren. α) obala, breg: iamque arva tenebant V. so že dospeli do obale. β) arva Neptunia V. Neptunove poljane = morje. γ) žensko spolovilo, sramnica: genitale arvum V., muliebria arva conserere Lucr.

2. arva -ae, f orno polje, njiva, setvišče: arvas obterere Naev. ap. Non., arvas calvi Pac. ap. Non.