Franja

bùdūćī -ā -ē prihodnji: naši budući zadaci: to je moj budući to je moj prihodnji mož; -a sreća

cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

carácter (množina: caracteres) moški spol znak; lastnost, kakovost; posebnost; značaj, kov; stan, dostojanstvo; črka, pismenka; številka

hombre de carácter mož visokega stanu
carácter redondo okrogla pisava
de tal carácter tak
caracteres pl (tiskane) črke
caracteres cuneiformes klinopis

carton [kartɔ̃] masculin lepenka, karton; škatla iz lepenke; mapa, dosjé; papirni mašé; četrtinka tiskovne pole; (strelna) tarča; majhen, stranski zemljevid

carton comprimé trda lepenka
carton repas jedilni paket (z jestvinami)
carton à chapeau škatla za klobuk
carton (à dessin) (velika) risalna mapa
maison féminin de carton slabo zidana hiša
nom masculin de carton izmišljeno ime
battre le carton (figuré) kartati
faire un carton (familier) izstreliti nekaj krogel v tarčo, streljati na sovražnika
rester dans les cartons (ob)ležati v mapi, v dosjéju
personnage masculin de carton slamnati mož (oseba, ki dela za drugo, skrito osebo)

casado poročen, oženjen

casada omožena
estar casado a media carta živeti v divjem zakonu
casado m zakonski mož
los recién casados novoporočenca, mladoporočenca

cattivo agg.

1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago

5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin

8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest

10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.

cífra (-e) f

1. pog. numero, cifra

2. žarg. (pri žrebanju s kovancem) croce:
mož ali cifra testa o croce

Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.

2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.

3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.

4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun.

ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda

cohors (tudi cōrs in chōrs) -hortis, f

1. ograjen prostor, ograda, obor, dvor(išče); obl. cohors: abstulerat multas illa (volpes) cohortis aves O.; obl. cors: Col., villam in Tiburti habes, cortem in Palatio Glaucia ap. Ci. (De orat. II, 263); obl. chors: Varr. ap. Non., Vitr., Vop., Aug., non chortis aves, non ova supersunt Mart.

2. met. (skoraj le v obl. cohors)
a) dvor = spremstvo: coh. regia L., reginae cohors ad terram defluxit equis V.; za cesarjev cesarja obdajajoči dvorjani: coh. amicorum Sute.; tudi pri tujih vladarjih: coh. amicorum ali nobilium Cu. Poseb. cohors praetōria α) vojaško spremstvo ali telesna straža vojskovodje: sibique eam (decimam legionem) praetoriam cohortem futuram C., cohortem praetoriam in medios hostīs inducit S., quos medios cohors praetoria disiecerat S.; iron.: cum hanc sit habiturus Catilina scortorum cohortem praetoriam Ci. β) vojaško spremstvo namestnika v provincah, deloma področni uradniki, deloma učeni možje prijatelji, ki si jih je namestnik sam izbral ali pa so prostovoljno odšli z njim iz Rima, vojaški „štab“: Ci. idr.; isto tudi cohors praetoria Ci. ali samo cohors: Cat., Tib., (Verres) edixit sese... iudicem de sua cohorte daturam Ci., tota Metelli cohors aderat Ci., studiosa c. H., laudat Brutum laudatque cohortem H.
b) voj. vojaška enota, kohorta = deseti del rim. legije, t.j. 3 manipuli ali 6 centurij: Varr., S., V., Vell., T., Cypr. (z obl. cors) idr., equitatum et cohortis optimas perdidimus Ci. ep., legatum cum sex cohortibus reliquit C., c. legionaria C.; pogosto (v naspr. z legijami) kot voj. oddelki pomožnih ali zavezniških čet: Vell., Fl., cohortes auxiliares C. ali auxiliariae Auct. b. Alx., cohortes alariae C. ali alares L., cohortes sociorum S. ali sociae T., in utrumque latus auxiliarios equites tribunis legionum et praefectis (zavezniškim načelnikom) cohortium (zavezniških) dispertiverat S., quattuor et triginta cohortes, ut nomina gentium aut species armorum forent, discretae T.; o tujih četah: cohortes Hernicorum, Samnitium L., Macedonum Cu., Celtarum Sil.; pozneje tudi o konjenici: centurio cohortis sextae equestris Plin. iun. Za cesarjev je cohors samostojna vojaško uravnana četa: novem cohortes praetoriae T. 9 pretorijanskih kohort (po 1000 mož; bilo jih je 9 do 16 v Rimu in okrog njega; prim. praetōriānī pri praetōriānus), coh. togatae T. pretorijanci, ki so izven službe nosili togo; cohortes vigilum T. požarna straža, gasilci; coh. urbanae T. mestno (rim.) redarstvo.
c) pesn. pren. vojska sploh: ducem servatricemque cohortis Inachiae Stat.
č) sploh krdelo, tolpa, množica: fratrum stipata cohors V., Amiterna c. priscique Quirites V., laeva cuncta cohors remis ventisque petivit V. vse mornarstvo = vsi mornarji, cohors Gigantum impia, laboriosa c. Ulixei H., assueta c. Satyri O., divae (Cybebes) vaga c. Cat., quid saeva fremis famulamque cohortem respectas? Stat., c. amicorum Cu., Suet., oratorum, poëtarum, sectatorum, Socratica Gell., canum Plin., una de cetera cohorte gallina Ap., c. febrium H.; v pl.: cohortes cocorum... aucupumque Varr. ap. Non.

Collātia -ae, f Kolacija, staro sab. mesto ob Anionu vzhodno od Rima: Ci., L., O. — Od tod adj. Collātīnus 3 iz Kolacije, kolacijski: populus L., arces V.; subst. Collātīnī -ōrum, m Kolacijci, preb. Kolacije: L. — Kot priimek: L. Tarquinius Collatinus Lucij Tarkvinij Kolatin (Kolacijan), Lukrecijin mož: L.; pesn.: penetralia Collatina O. hiša Tarkvinija Kolatina.

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

combattimento m

1. boj, borba; spopad:
combattimento corpo a corpo boj prsi v prsi, borba mož na moža

2. šport srečanje, borba:
mettere fuori combattimento izločiti iz boja (tudi pren.);
vincere per fuori combattimento tecnico zmagati s tehničnim knokavtom