bond1 [bɔnd] samostalnik
vez; okovi; dolžnost, obveznost; zadolžnica; zastavnica; prvovrsten pisemski papir; državno varstvo nad še neocarinjenim blagom
out of bond ocarinjen
in bond še neocarinjen
his word is as good as his bond mož beseda je
Zadetki iskanja
- bravo
A) agg.
1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes
2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!
3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko
4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod
B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!
C) m
1. hist. plačani razbojnik, plačanec
2. ekst. telesni stražar, gorila - brazo moški spol laket, roka, nadlaket; veja; delavec; moč, oblast; pogum
brazo artificial umetna roka
brazo de mar morska ožina
brazo real, brazo seglar, brazo secular svetna oblast
brazo de río rečni rokav
brazo de silla naslon pri stolu
hecho un brazo de mar krasno oblečen
a brazo z roko
a brazo partido telo proti telesu (pri rokoborbi); s silo, na vso moč
a todo brazo na vse pretege, na vso moč
brazo a brazo mož proti možu
coger por el brazo za roko prijeti
dar el brazo roku (po)dati, podpirati
no dar su brazo a torcer ohraniti pogum, ne odkriti svoje bolečine, ne popustiti
ir del brazo za podpazduho se voditi
tener brazo biti zelo močan
brazos pl prednje okončine, klešče (raka), lovke (polipa); zaščitniki, pokrovitelji
a fuerza de brazos z velikim naporom; po lastni zaslugi; z brahialno silo
con los brazos cruzados s prekrižanimi rokami, brezbrižno; pokorno
dar los brazos a uno koga objeti
ponerse (venir) a brazos spopasti se - brčice samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajuszka, bajszocska, kicsi bajuszpristrižene brčice ▸ megnyírt bajuszkatanke brčice ▸ vékony bajuszkaTanke brčice ima ostro postrižene, kot da jih je potegnil s flomastrom. ▸ Élesen nyírt bajuszkát visel, mintha filctollal rajzolta volna meg.črne brčice ▸ fekete bajuszkamajhne brčice ▸ kicsi bajuszkapogladiti brčice ▸ simogatja a bajszocskájáthitlerjevske brčice ▸ hitleri bajusznegovane brčice ▸ ápolt bajuszkasmešne brčice ▸ vicces bajuszkadrobne brčice ▸ apró bajuszkaPoveljnik je bil živahen mož z majhnimi brčicami in radovednimi rjavimi očmi. ▸ A parancsnok élénk ember volt, apró bajusszal és kíváncsi barna szemekkel.
Precej starejših fantov je imelo puh na licih ali štrenaste brčice pod nosom. ▸ Az idősebb fiúk közül jó néhánynak pelyhedzett az álla, vagy fürtös bajuszka volt az orra alatt.
Sopomenke: brki
2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz
Morala sem zaigrati omedlevico, miš pa se je z brčicami dotaknila mojega obraza. ▸ Ájulást kellett színlelnem, az egér pedig bajszával hozzáért az arcomhoz.
Dihurček je zlezel izpod odeje, se postavil na zadnje tačke in opazoval pladenj z večerjo na mizici. Migal je z brčicami, kot bi hotel reči: Oh, lepo! ▸ Az apró görény kimászott a takaró alól, hátsó mancsaira állt, és a dohányzóasztalon álló vacsoratálcát nézte. bajszocskáját illegette, mintha azt akarná mondani: Ó, de szép!
Sopomenke: brki
3. (pri ženskah) ▸ bajusz, bajuszka
Debela natakarica, ženska z brčicami pod nosom in z ogromnim oprsjem, odpre pipico in rumenkasto bela tekočina cúri v stekleni vrček. ▸ A testes, bajuszos, bögyös pincérnő kinyitja a csapot, és a sárgásfehér folyadék egy üvedkorsóba folyik.
Sopomenke: brki - bȑdo s, mn. bȑda, rod. br̂dā: biti na isto brdo tkan biti enak; biti na drugo brdo tkan biti drugega kova mož
- bùdūćī -ā -ē prihodnji: naši budući zadaci: to je moj budući to je moj prihodnji mož; -a sreća
- cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca - Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)
I.
1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.
2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.
— II.
1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.
2. medijska reka: Amm. - carácter (množina: caracteres) moški spol znak; lastnost, kakovost; posebnost; značaj, kov; stan, dostojanstvo; črka, pismenka; številka
hombre de carácter mož visokega stanu
carácter redondo okrogla pisava
de tal carácter tak
caracteres pl (tiskane) črke
caracteres cuneiformes klinopis - carton [kartɔ̃] masculin lepenka, karton; škatla iz lepenke; mapa, dosjé; papirni mašé; četrtinka tiskovne pole; (strelna) tarča; majhen, stranski zemljevid
carton comprimé trda lepenka
carton repas jedilni paket (z jestvinami)
carton à chapeau škatla za klobuk
carton (à dessin) (velika) risalna mapa
maison féminin de carton slabo zidana hiša
nom masculin de carton izmišljeno ime
battre le carton (figuré) kartati
faire un carton (familier) izstreliti nekaj krogel v tarčo, streljati na sovražnika
rester dans les cartons (ob)ležati v mapi, v dosjéju
personnage masculin de carton slamnati mož (oseba, ki dela za drugo, skrito osebo) - casado poročen, oženjen
casada omožena
estar casado a media carta živeti v divjem zakonu
casado m zakonski mož
los recién casados novoporočenca, mladoporočenca - cattivo agg.
1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden
2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene
3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo
4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago
5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)
6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen
7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin
8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo
9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest
10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj - celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)
1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.
2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.
3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.
Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc. - centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija
I. voj.
1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.
2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.
— II.
1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.
2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci. - Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,
1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.
2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep. - Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,
1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).
2. neki argonavt: Hyg. - chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).
- Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,
1. Kentaver: O.
2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg. - cífra (-e) f
1. pog. numero, cifra
2. žarg. (pri žrebanju s kovancem) croce:
mož ali cifra testa o croce - Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.
1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.
2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.
3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.
4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun.