Franja

nižj|i (-a, -e) nieder, niedrig, niederer ➞ → nizek
nižji sloji untere Schichten
nižji redovi množina die niederen Weihen
nižja planina die Frühlingsbergweide, das Maiensäß
nižja stopnja die Grundstufe, Unterstufe
nižja tarifa der Billigtarif, die ermäßigte Gebühr, der Sondertarif
prestaviti v nižjo prestavo zurückschalten, herunterschalten
prestaviti na nižje delovno mesto zurückstufen

norveški pridevnik
(o Norveški in Norvežanih) ▸ norvégPovezane iztočnice: norveška krona

novejšega datuma stalna zveza
(nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.

nov|i [ô] (-a, -o) Neu- (nakup die Neuerwerbung, izračun die Neuberechnung, sneg der Neuschnee, določitev vrednosti die Neubewertung, izdaja die Neuauflage, izvedba die Neuaufführung, konstrukcija die Neukonstruktion, minuta die Neuminute, nastavitev die Neueinstellung, odmera die Neubemessung, Neuveranlagung, parcelizacija planmäßige Neuordnung, produkcija die Neuproduktion, razčlenitev/razdelitev die Neugliederung, romantika die Neuromantik, sekunda die Neusekunde, sorta/rasa/pasma die Neuzüchtung, stvaritev/kreacija die Neuschöpfung, ureditev die Neuregelung, verzija die Neufassung, zasedba die Neubesetzung, mesto die Neustadt, nastajanje die Neuentstehung, poganstvo das Neuheidentum, srebro das Neusilber, zadolževanje die Neuverschuldung)
nova soseska das Neubauviertel
nova serija publikacij: neue Folge (kratica : N.F.)

novinarsko središče stalna zveza
1. (prostor namenjen novinarjem) ▸ sajtóközpont, médiaközpont
Pep Guardiola je bil v središču pozornosti v premajhnem novinarskem središču, kjer so namestili dodatne stole. ▸ A túl kicsinek bizonyult sajtóközpontban, ahova pótszékeket helyeztek el, Pep Guardiola volt a figyelem középpontjában.

2. (spletno mesto z informacijami za medije) ▸ sajtóközpont
Pripravili smo tudi številna sporočila za javnost, v katerih smo predstavili naše pripombe (vse je objavljeno v novinarskem središču na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije). ▸ Számos sajtóközleményt is készítettünk észrevételeinkről (mindegyiket a Szlovén Ipari és Vállalkozói Kamara honlapján található sajtóközpontban tettük közzé).

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obálen costero; de costa; orillero; costeño; litoral

obalna artilerija artillería f de costa
obalna baterija batería f costera
obalna ladja vapor m de cabotaje
obalna stražna ladja guardacostas m
obalno mesto ciudad f costeña (ali marítima)
obalni pas región f costera; zona f litoral
obalna straža vigilancia f de la costa
obalna obramba defensa f de las costas
obalni ribolov pesca f costera
obalni prebivalec, -lka habitante m/f de la costa
obalna plovba navegación f costera, cabotaje m
obalne vode aguas f pl costeras (ali territoriales)
obalno področje zona f costera; litoral m
obalne utrdbe fortificaciones f pl de la costa

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)

občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible

občutljíva koža, noga tender skin, foot
občutljívo mesto tender spot
občutljíva tehtnica sensitive scales pl
občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted

občutljív sensible, susceptible, délicat, pointilleux ; familiarno chatouilleux (hitro užaljen)

občutljiva tehtnica balance ženski spol très précise
občutljivo mesto, občutljiva točka endroit moški spol, point moški spol sensible
(figurativno) udariti na občutljivo struno faire vibrer (ali toucher) la corde sensible

obíti¹ (obidem) to go round; to make the rounds of; (izogniti se) to avoid, to elude, to evade

obíti zakon to get round the law
obíti pravilo to circumvent a rule
obíti mesto to bypass a town
obíti straže to make a tour of inspection, to make (ali to do, to go) the rounds of sentries
obíti sovražnika to outflank the enemy
obšla meje slabost, omedlevica I suddenly felt faint
obšli smo vso Evropo we travelled Europe from end to end

objeden [é] (-a, -o)
objedeno mesto der Fraß
(od polžev Schneckenfraß), die Fraßstelle
biti objeden Fraßspuren aufweisen

obkolíti rodear; encerrar ; voj cercar

obkoliti mesto poner cerco a una ciudad

obkróžati (-am) | obkróžiti (-im) imperf., perf.

1. girare attorno (a), circolare attorno a; fare il giro di:
novica je kmalu obkrožila mesto la notizia fece presto il giro della città

2. circondare; attorniare:
pren. obkrožati koga z ljubeznijo circondare uno di affetto
radovedneži so ga obkrožili fu attorniato da una folla di curiosi

3. circoscrivere

obméjen frontalier, de frontière, limitrophe

obmejna dežela pays moški spol limitrophe
obmejno mesto ville ženski spol frontière
obmejni pas zone ženski spol limitrophe (ali frontière)
obmejni stražar garde-frontière moški spol

obméjen fronterizo; de frontera(s); limítrofe

obmejna cona (področje, mesto, prebivalstvo) zona f (región f, ciudad f, población f) fronteriza
obmejni incident incidente m de (ali en la) frontera
obmejni konflikt conflicto m de fronteras
obmejni prebivalec habitante m de la zona fronteriza
obmejne dežele países m pl limítrofes
obmejni promet tráfico m en la frontera
obmejni stražar guardia m fronterizo
obmejna utrdba fortificación f de frontera
obmejna železniška postaja estación f fronteriza (ali de frontera)

obmôrski (-a -o) adj. costiero, litoraneo; marittimo, marino, sul mare:
obmorsko mesto città marinara
obmorsko letovišče luogo, centro di villeggiatura costiero, marittimo
zool. obmorska čigra beccapesci (Sterna sandvicensis)

obréžen (-žna -o) adj. costiero, litoraneo, rivierasco; zool. ripicolo:
obrežna cesta (strada) litoranea
obrežna pot lungomare; lungolago
obrežno mesto città costiera, rivierasca
geogr. obrežna ploščad piattaforma continentale
hidr. obrežni zid pennello

obréžen costero; de costa; litoral

obrežna ladja barco m costero
obrežna plovba (ribolov) navegación f (pesca f) costera
obrežno mesto ciudad f costeña, ciudad marítima
obrežni parnik vapor m de cabotaje
obrežno področje zona f litoral (ali costera)
obrežni prebivalec, -lka habitante m/f de la costa
obrežna stražna ladja guardacostas m
obrežne vodé aguas f pl costeras

obrobj|e [ó] srednji spol (-a …) der Randbereich, das Randgebiet, Randgebiete množina, die Randzone, der Randbezirk; die Peripherie; (rob) die Umrandung
obrobje mesta/mesto obrobje der Stadtrand; die Stadtrandzone
naselje na obrobju mesta die Stadtrandsiedlung
na obrobju hiša, stanovanje: in Randlage
figurativno človek, dogodek: am Rand