Franja

Zadetki iskanja

  • tat moški spol (-u, -ova, -ovi) der Dieb (kokošji/kurji Hühnerdieb, konjski Pferdedieb, mojstrski Meisterdieb, lesa Holzdieb, v trgovini Ladendieb)
    tat, ki okrade mrliča der Leichenfledderer
    tolpa tatov die Diebesbande
    varno pred tatovi spraviti: diebessicher
  • tatvin|a ženski spol (-e …) pravo der Diebstahl (klasična Musterdiebstahl, priložnostna Gelegenheitsdiebstahl, avtomobila Autodiebstahl, lesa Holzdiebstahl, poljskih pridelkov Felddiebstahl, v cerkvi Kirchendiebstahl, v družinskem krogu Familiendiebstahl, v trgovini Ladendiebstahl, v veleblagovnici Kaufhausdiebstahl, Warenhausdiebstahl, vlomna Einbruchsdiebstahl, žepna Taschendiebstahl)
    velika tatvina schwerer Diebstahl
    lovska tatvina der Hegeraub
    malenkostna tatvina hrane: der Mundraub
    zavarovanje proti tatvini die Diebstahlversicherung
    zavarovano pred tatvino diebstahlsicher
  • tehnologíja (-e) f

    1. tecnologia:
    metalurška, kemijska, strojna, tekstilna tehnologija tecnologia metallurgica, chimica, meccanica, tessile
    tehnologija lesa, papirja tecnologia del legno, della carta
    umazana, zaprta tehnologija tecnologia dura, dolce
    izobraževalne tehnologije tecnologie educative, dell'insegnamento

    2. (skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, uporabo) know-how
  • tesan (-a, -o) behauen
    izdelovalnica tesanega lesa das Behauungswerk
  • thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.
  • tikov pridevnik
    1. (izdelan iz tikovega lesa) ▸ teakfa, tikfa
    tikova paluba ▸ teakfa fedélzet
    tikova letvica ▸ teakfa léc
    tikov furnir ▸ teakfa furnér
    tikova mizica ▸ tikfa asztalka

    2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ teakfa, tikfa
    tikov les ▸ teakfa
    tikov gozd ▸ tikfaerdő

    3. (o snovi) ▸ teakfa, tikfa
    tikovo olje ▸ teakfaolaj
  • tisin pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tiszafa
    tisine iglice ▸ tiszafa tűlevelei
    tisini stožci ▸ tiszafa tobozai
    tisin grm ▸ tiszafabokor
    tisine jagode ▸ tiszafa bogyói
    tisine veje ▸ tiszafa ágai
    Sopomenke: tisov

    2. (izdelan iz lesa tise) ▸ tiszafa
    tisin lok ▸ tiszafa vonó
    Sopomenke: tisov

    3. (o snovi) ▸ tiszafa
    tisin strup ▸ tiszafa mérge
    tisin sok ▸ tiszafa nedve
  • tisov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tiszafa
    tisove iglice ▸ tiszafa tűlevele
    tisov drevored ▸ tiszafasor
    tisov gozd ▸ tiszafaerdő
    Sopomenke: tisin

    2. (izdelan iz lesa tise) ▸ tiszafa
    tisova mizica ▸ tiszafa asztalka
    Sopomenke: tisin
  • tōnsa -ae, f (po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) veslo: Enn. ap. Fest., Sil., Lucr., Lucan., Val. Fl., Sen. tr. idr., in lento luctantur marmore tonsae V.
  • tōnsilla (star. tōsilla) -ae, f (demin. tōnsa; po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) nabrežni (obrežni) kol, na katerega privezujejo ladje: tonsillas rapiunt, configunt litus, aduncas Enn., tacite tonsillas litore in lecto edite Acc. fr., tonsillas quoque, [quae] validis in funibus aptas Luc. fr., accessi Aeaeam, et tosillam pegi lecto in litore Pac. fr.
  • topolov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyár, nyárfa, jegenyefa
    topolove sadike ▸ nyárfapalánta
    topolov les ▸ nyárfa faanyaga
    topolov drevored ▸ nyárfasor, jegenyefasor
    topolova veja ▸ nyárfaág, jegenyefaág

    2. (izdelan iz lesa topola) ▸ nyárfa, jegenyefa
    topolova vezana plošča ▸ nyárfa furnérlemez, jegenyefa furnérlap
  • transport [ó] moški spol (-a …) der Transport, die Beförderung; (prevoz) die Überführung; (prevozništvo) der Fahrbetrieb; (transportiranje) die Förderung (tirnični Gleisförderung, tračni Bandförderung); -transport (hladilni Kühltransport, bolnika/bolnikov Krankentransport, enote/enot Truppentransport, lesa Holztransport, pohištva Möbeltransport, ujetnikov/zapornikov Gefangenentransport, zbirni Sammeltransport, zračni Lufttransport, živine Viehtransport)
    transport po železnici der Eisenbahntransport, die Bahnbeförderung
    transport in skladiščenje zamrznjene hrane die Gefrierkette
    transport od hiše do hiše/od vrat do vrat der Haus-zu-Haus-Verkehr
    vodja transporta der Transportführer
    biti sposoben za transport transportfähig sein
    ne biti sposoben za transport transportunfähig sein
  • travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

    sans travail brez dela, brezposeln
    travail agricole delo na polju, kmečko delo
    travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
    travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
    travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
    travail de bureau pisarniško delo
    travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
    travail à la chaîne delo na tekočem traku
    travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
    travail du cidre vrenje jabolčnika
    travail du bois obdelovanje lesa
    travail à domicile delo na domu
    travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
    travail d'épreuve preskusno delo
    travail féminin žensko deto
    travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
    travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
    gros travaux pluriel groba dela
    travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
    travail de longue haleine dolgotrajno delo
    travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
    travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
    travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
    travail à la machine strojno delo
    travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
    travail de nuit nočno delo
    travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
    travail occasionnel priložnostno delo
    travail payé à l'heure od ure plačano delo
    travail préparatoire pripravljalno delo
    travail produit produktivnost
    travaux pluriel publics javna dela
    travail qualifié kvalificirano delo
    travail de réparation popravljalno delo
    travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
    travaux pluriel routiers cestna dela
    travail saisonnier sezonsko delo
    travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
    travail en série serijsko delo
    travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
    accident masculin du travail nezgoda pri delu
    Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
    arrêt masculin de travail ustavitev dela
    cessation féminin du travail prenehanje dela
    chantier masculin de travail delovišče
    conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
    conflits masculin pluriel du travail delovni spori
    contrat masculin de travail delovna pogodba
    division féminin du travail delitev dela
    droit masculin au travail pravica do dela
    durée féminin du travail delovni čas
    financement masculin des travaux finariciranje del
    heures féminin pluriel de travail delovne ure
    incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
    (figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
    législation féminin du travail delavska zakonodaja
    livret masculin du travail delovna knjižica
    marché masculin du travail borza dela
    ministère masculin du travail ministrstvo za delo
    le monde du travail delavstvo
    office masculin du travail urad za delo
    Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
    poste masculin de travail delovno mesto
    protection féminin du travail zaščita pri delu
    semaine féminin de travail delovni teden
    supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
    tribunal masculin du travail sodišče za delo
    vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
    avoir le travail facile z lahkoto delati
    avoir du travail imeti delo (opravke)
    cesser le travail prenehati z delom
    être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
    être surchargé de travail biti preobložen z delom
    faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
    se mettre au travail lotiti se dela
    réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
    travaux! gradbena dela! gradbišče!
  • trdi listavci stalna zveza
    gozdarstvo (tržna skupina lesa) ▸ kemény lombos fa
  • trdnost2 ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
    dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
    nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
    preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
    z visoko trdnostjo hochfest
  • tŕdnost (-i) f fermezza; saldezza, fortezza, robustezza, resistenza; tenacia solidità, stabilità:
    trdnost tkanine robustezza di un tessuto
    trdnost sklepa, volje fermezza di propositi, di volontà
    trdnost kamna, lesa solidità della pietra, del legno
    fiz., teh. natezna trdnost resistenza a trazione
    elektr. prebojna trdnost rigidità dielettrica
    teh. tlačna trdnost resistenza alla compressione
    udarna trdnost resilienza
  • trepetlikin pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ rezgő nyár, rezgő nyárfa
    trepetlikino drevo ▸ rezgő nyárfa
    Sopomenke: trepetlikov

    2. (izdelan iz lesa trepetlike) ▸ rezgő nyár, rezgő nyárfa
    trepetlikina deščica ▸ rezgőnyárfa-lélek

    3. (o snovi) ▸ rezgő nyár
    trepetlikina esenca ▸ rezgő nyár virágesszenciája
  • tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

    1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

    2. metaf. zaradi podobnosti:
    a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
    b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
    c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.
  • ustròj (-ôja) m

    1. struttura:
    ustroj kamenine, lesa, vlakna la struttura della roccia, del legno, della fibra
    duševni in telesni ustroj človeka la struttura psichica e fisica dell'uomo

    2. (ureditev) ordinamento, ordine, struttura:
    družbeni, državni ustroj ordinamento sociale, dello Stato
    spodnji, zgorni ustroj (ceste) struttura stradale, soprastruttura
  • va|en (-na, -no) sparsam; pri čem: … sparend (energetsko Energie sparend, pri prostoru [raumsparend] Raum sparend, raumersparend, [platzsparend] Platz sparend, v porabi lesa Holz sparend, s časom Zeit sparend)