Franja

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital

zádnjičen (-čna -o) adj. del posteriore, del sedere; anat. anale; gluteo:
anat. zadnjična odprtina orifizio anale
anat. zadnjični predel regione glutea
med. zadnjična lega ploda presentazione podalica

zamáknjen (-a -o) adj.

1. estasiato, incantato, estatico:
biti v koga zamaknjen essere affascinato da, essere innamorato cotto di

2. spostato:
zamaknjena lega trasposizione

ZN

1. polit.
Zveza narodov (po I. svet. vojni) Lega delle nazioni

2.
Združeni narodi ONU, Organizzazione delle Nazioni Unite

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zvez|a³ [é] ženski spol (-e …) prometna: die Verbindung, Verkehrsverbindung, letalska Flugverbindung, poštna: Postverbindung, radijska: Funkverbindung, Funksprechverbindung, der Sprechfunk, telefonska: die Verbindung, Fernsprechverbindung, Sprechverbindung, železniška: die Eisenbahnverbindung, Bahnverbindung, Zugverbindung, vlak: der [Anschlußzug] Anschlusszug, der [Anschluß] Anschluss, [Zuganschluß] Zuganschluss
lega glede na prometne zveze die Verkehrslage
promet in zveze resor: Verkehr und Nachrichtenübermittlung
radijske zveze množina der Funkverkehr
telekomunikacijske zveze Nachrichtenverbindungen množina
vzpostaviti zvezo eine Verbindung herstellen

δυσχωρία, ἡ (χῶρος) neugodna tla, kraj, neugodna lega.

εὐφυΐα, ἡ ugodna, lepa lega (kraja).

θέσις, εως, ἡ [Et. kor. dhē- (gl. τίθημι), lat. con-diti-o, slov. blago-det] 1. postavljanje, stava, razpostava, razvrstitev λόγων. 2. lega (mesta). 3. trditev, izrek, stavek.

πρασιά, ἡ, ep. -ιή 1. greda, gredica, leha. 2. lega, vrsta, oddelek, πρασιαὶ πρασιαί vrstoma, v vrstah NT.

στάσις, εως, ἡ (ἵστημι) [ion. gen. στάσιος, dat στάσι] 1. a) stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, στάσιν ἔχω (ob) stopim NT; c) stran, kraj, lega ὡρέων; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje; a) vstaja, upor, prevrat, strankarstvo; b) razpor, prepir NT, razprtija, zdražba, λόγων pričkanje; c) stranka, krdelo, četa.

ταπεινότης, ητος, ἡ 1. nizkost, nizka lega. 2. a) neznatnost, onemoglost, slabost, siromašne razmere, siromašnost; b) pobitost, klavrnost, malodušnost; c) ponižnost; d) poniževanje.

τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).

стлаться razgrinjati se; plaziti se;
дым стелется по долине dim lega po dolini