Franja

spindrift [spíndrift] samostalnik
navtika vodni prah (pršec), ki ga s površja morja piha veter

spindrift cloud cirus, lahek oblaček

sumamente silno, neizmerno, skrajno

sumamente caro strašno drag
sumamente fácil otročje lahek

tánk

1. vojska tank, armoured car

ovire proti tánkom (figurativno) dragon's teeth pl, asparagus beds pl
puška proti tánkom antitank rifle
obramba proti tánkom antitank defence
lahek tánk light tank
past za tánke tank trap

2. (rezervoar) tank; receptacle

napolniti tánk z vodo itd. to tank (up)

thistledown [ɵísldaun] samostalnik
puh od ploda mošnjaka, osatov puh

as light as thistledown zelo lahek; nestabilen

thumb¹ [əəm] samostalnik
palec (prst); palec rokavice

thumbs up! sleng izvrstno! odlično! sijajno!
a thumb ('s breadth) širina palca
as easy as kiss my thumb sleng, figurativno otročje lahek, otroška igra
rule of thumb merjenje na oko
he is under my thumb on je v moji oblasti, mora se mi pokoravati
his fingers are all thumbs figurativno on je zelo nespreten
to bite one's thumbs od jeze ali zadrege se ugrizniti v palec
to have (to hold) under one's thumbs imeti v svoji oblasti, v svojih pesteh
to travel ou the thumbs potovati z avtostopom
to turn the thumbs down figurativno obsoditi (koga)
to twirl one's thumbs palce vrteti (od dolgočasja), lenariti

tobák tobacco; pogovorno (travica) weed; (njuhanec) snuff

grobo rezan tobák shag
žvečilni tobák chewing tobacco, žargon baccy
lahek tobák mild tobacco
tobák za kajenje (za pipo, za žvečenje) smoking (pipe, chewing) tobacco
tobák za njuhanje snuff
davek na tobák tobacco tax, duty on tobacco
duh, vonj po tobáku the smell (ali slabšalno the reek) of tobacco
gojitev tobáka cultivation of tobacco
pridelovalec tobáka tobacco grower
mehur, mošnja za tobák tobacco pouch
prodajalna tobáka tobacconist's
poraba tobáka tobacco consumption
gojiti, pridelovati tobák to grow tobacco
kaditi (žvečiti) tobák to smoke (to chew) tobacco
to je hud tobák (figurativno) that's too strong
tovarna tobáka tobacco factory

úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
4. ući komu u volju prikupiti se komu
5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

veld(t) [velt; felt] samostalnik
(južnoafriško) odprt pašnik, travnik, stepa z redkim grmičevjem

veld(t) schoen [- sku:n] lahek čevelj iz nestrojene kože

verēdus (veraedus) -ī, m (iz gal. *vorēdos (iz *voreido-) konj; prim. rēda, raeda)

1. lahek jezdni poštni konj, kurirski konj: Dig., Cod. I., vel celerem mannum vel ruptum terga veraedum conscendas, propere dum modo iam venias Aus., sed cisium aut pigrum cautus conscende veraedum: non tibi sit raedae, non amor acris equi Aus.

2. lahek lovski konj: parcius utaris moneo rapiente veredo Mart., stragula succincti venator sume veredi: nam solet a nudo surgere ficus equo Mart.

vlak moški spol (-a …) železnica der Zug (ob petih der Fünfuhrzug, ob osmih Achtuhrzug, brzi Schnellzug, dizelski motorni Dieseltriebzug, dodatni Entlastungszug, Nachzug, Vorzug, izredni Sonderzug, jutranji Frühzug, Morgenzug, kopalni Bäderzug, lahek motorni Leichttriebwagen, lokalni Lokalzug, motorni Triebzug, nočni Nachtzug, vojska oklepni Panzerzug, pospešeni Eilzug, poštni Postzug, potniški Reisezug, Personenzug, primestni Pendelzug, sanitetni vojska Lazarettzug, sezonski, turistični Ferienzug, tovorni Güterzug, Frachtzug, Lastzug, tranzitni Fernzug, zelo hiter Blitzzug)
tir, s katerega odpelje vlak das Abfahrtsgleis
vlak, ki ne ustavlja Durchgangszug
vlak, ki vozi na postajo železnica strokovno: die Einfahrtsgruppe
vlak iz nasprotne smeri Gegenzug
… vlaka Zug-
(osebje das Zugpersonal, številka die Zugnummer)
peljati se z vlakom bahnfahren
s tovornim vlakom poslati: als Frachtgut
vožnja z vlakom die Eisenbahnfahrt, Zugfahrt
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen (tudi figurativno)
iti pod vlak (narediti samomor) sich vor den Zug werfen

walnut [wɔ́:lnʌt]

1. samostalnik
botanika laški oreh (sadež in drevo)

over the walnuts and the wine pri poobedku

2. pridevnik
iz orehovine

walnut oil orehovo olje
walnut shell orehova lupina; figurativno lahek čoln, čolniček

zaslúžek earnings pl; (plača) wages pl, salary, income; gains pl

to je lahek zaslúžek (pogovorno) it's money for jam

zaslúžiti (-im) perf.

1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica

2. pog. prendere lo stipendio, lavorare

3. (imeti dobiček) guadagnare:
zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita

4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore

zdrav (-a, -o)

1. gesund (skozinskoz kerngesund); pri dobrem počutju: wohlauf
živ in zdrav prestati nesrečo ipd.: heil
biti zdrav gesund sein, wohlauf sein, bei Gesundheit sein
biti zdrav kot dren eine Bärengesundheit haben
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund

2. hrana: gesund, (lahek) zuträglich

3. figurativno (naraven) unverdorben
zdrav fant der Naturbursche
|
zreducirati na zdravo jedro podjetje ipd.: gesundschrumpfen

ἀ-βληχρός [ἀ proth. + βληχρός] 3 ep. slab(oten); nežen, miren, lahek (θά-νατος); počasen, skriven (νόσος).

ἄ-πονος 2 [comp. adv. -ώτερον, sup. -ώτατα] 1. nedelaven, len. 2. nenaporen, lahek, brez bolečin.

ἁψιμαχία, ἡ raztreseno streljanje, praska, lahek spopad, prvi (lahek) napad.

γέρρον, τό [Et. odtod lat. gerra] pletenina 1. spletena ograja; spletene semanje kolibe. 2. lahek (četverokoten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen.

γερρο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi lahek pleten ščit; pl. lahkooborožene čete s pletenimi ščiti.