Franja

contre-bas [-ba] masculin niže ležeč kraj

en contre-bas spodaj; navzdol

coupe-gorge [-gɔrž] masculin, invariable, figuré razbojniška jama, nevaren kraj

cradle¹ [kréidl] samostalnik
zibelka
figurativno rojstni kraj, otroštvo; korito za izpiranje zlata
medicina opornica
tehnično opora, ležaj; vilice za telefonske slušalke; prehodna vlagalna deska (tisk); zidarski oder

to rock the cradle zibati
from the cradle od mladih nog
to rob the cradle poročiti ali zaročiti se s premladim partnerjem
the cradle of the deep morje

cuna f

1. knjižno zibel

2. ekst. pren. rojstni kraj:
dalla cuna od otroštva

cuna ženski spol zibel; domovina, rojstni kraj; izvor, rod, pokolenje; detinstvo

canción de cuna uspavanka
de humilde cuna nizkega rodu
lo que se aprende en la cuna, siempre dura česar se je Janezek učil, to Janez zna

cūnābula -ōrum, n (cūnae)

1. ležišče
a) otrók = zibel, zibelka: Pl., esse in cunabulis Ci., qui non in cunabilis, sed in campis consules sunt facti Ci. ne že v zibelki = ne po svojem rodu, a primis cunabulis Col. od zibeli, od otroštva, ipsa tibi blandos fundent cunabula flores V., cunabula sunt lectuli, in quibus infantes iacēre consueverunt Serv.
b) ptičev = gnezdo: cunabula in terra facere Plin. gnezditi; čebel = panj: (apes) sese in cunabula condent V.

2. pren.
a) rojstni kraj, dom, domovina, domači kraj, bivališče: gentis V., Iovis Pr.
b) zibel = prvi začetek, pričetek, izvor: quasi cunabula quaedam et elementa virtutis Val. Max., c. urbis Ap.

death-trap [déɵtræp] samostalnik
figurativno smrtno nevaren kraj

dēcēdō -ere -cēssī -cēssum

1. oditi (odhajati), kak kraj zapustiti: mihi respondeat, iste Verrucius in Sicilia sit, an iam decesserit Ci. Od kod? z abl.: Val. Fl., sperasti meā decedere terrā? V., si (poëma) paulum summo decessit, vergit ad imum H. če se le malo oddalji od najvišjega, se obrne k dnu, naves suo cursu decesserunt C. so zašle s prave poti, iumenta viā decesserunt Cu. je zašla s ceste; pogosteje s praep.: de altera parte tertia (agri) d. C. drugo tretjino (zemlje) zapustiti, de viā decedere Ci. s poti iti (prim. 2. c) ali (pren.) se nulla cupiditate inductum de via decessisse Ci. da ni skrenil s prave poti, d. de foro N. s trga = iz javnega življenja se umakniti, ex agris Ci., ex hominum conspectu N. umreti, e pastu V. Kam? z acc.: d. domum domov pluti: V. ali domov se vračati (vrniti): L.

2. occ.
a) voj. odriniti, odpraviti se, odkorakati, odmarširati: qui nisi decedat atque exercitum deducat C., armis relictis Siciliā d. N., d. praesidio iniussu imperatoris L., d. pugnā L., quod de colle non decederent C., ex statione d. L., od tod pren. de praesidio et statione vitae non d. Ci. ne zapustiti svoje postojanke.
b) (o namestniku) zapustiti (zapuščati) (provinco): Considius decedens provinciā Ci., de provinciā decessit Ci., ex Asiā Sulla decedens N., d. ex provinciā non ad triumphum, sed ad iudicium Ci.
c) (na poti) umakniti se, ogniti (ogibati) se: honorabilia sunt salutari, decedi, adsurgi Ci. da koga pozdraviš, se mu ogneš, pred njim vstaneš; occ. s poti iti, izogniti se komu: de via Pl., in via Ter., canibus de viā d. Ci., his (izobčencem) omnes decedunt C., viā alicui d. Suet.; pren. umakniti (umikati) se čemu, (iz)ogibati se česa: nec serae meminit decedere nocti V. izogibati se nočnega mraza, invitat decedere ripa calori V.

3. pren. ločiti se, preiti, (pre)miniti, (po)nehati, poiti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, odneha(va)ti, pojemati: sol decedens (zahajajoče) duplicat umbras V., te veniente die, te decedente canebat V. zjutraj — zvečer, decedentia certis tempora momentis H. po določenih zakonih premikanja vrsteči se letni časi, nox, quae decedit Cu., decedet odor H., subito febris decessit N. je izginila, decessit aqua, aestus L. je odtekla, upadla, invidia decesserat S., ira mente decesserat Cu., quaestioni materia decessit L. je pošla, tibi non decedunt amores H. te ne zapuste, cura decessit patribus L.; occ.
a) zmanjkati, izgubiti se, odleteti ali oditi (npr. o kakem dobičku): quantum virium Antiocho decessisset, suo id regno accessurum ducebat L.
b) (o osebah) (evfem.) posloviti se od tega sveta, preminiti, umreti; prvotno de vita decedere: Ci., Pap. (Dig.), potem samo decedere: Vell., Sen. ph., Q., Eutr., Icti. idr., pater nobis decessit Ci., cum pater familiae … decessit C., pater mature decessit N., decessit in publicis vinculis N., in tanta paupertate decessit, ut … N., plures … saucii decesserunt L., quidam decedens tres reliquit filias Ph., d. morbo Suet., Eutr., voluntariā morte Iust.; (o živalih) crkniti, poginiti: decesserat catellus Val. Max.

4. odstopiti (odstopati) od česa, odreči se čemu, (o)pustiti kaj: de possessione, de suis bonis omnibus d. Ci., de (ex L.) suo iure Ci., de sententia d. Ci., non ideo Thrasea decessit sententiā T., d. officio L. ali de officio L. dolžnosti ne izpolniti, fide d. L. izneveriti se; occ. zaostajati za čim, slabši biti kakor … : non Hymetto mella decedunt H.; met.: vivere si recte nescis, decede peritis H. umakni se.

5. = cēdere vršiti se, uspevati: vestris rebus prospere decedentibus Sen. ph.

delivery-point [dilívəripɔ́int] samostalnik
ameriško kraj dostave

déportation [-tasjɔ̃] féminin deportacija, odgon ali pregon v določen kraj (iz političnih ali drugih razlogov); interniranje v koncentracijskem taborišču, v tujini

désert [dezɛr] masculin puščava, pustinja; figuré zapuščenost; vieilli neobljuden kraj; odmaknjenost, malo obiskovan kraj

désert de sable peščena puščava
parler, prêcher dans le désert govoriti, pridigati gluhim ušesom

destierro moški spol pregnanstvo, izgon; odmaknjen kraj

condenar a destierro perpetuo obsoditi na dosmrtno izgnanstvo

destinación ženski spol namen; namembni kraj

destination [destinéišən] samostalnik
določba; namen; naslov; cilj potovanja, namemben kraj

destination [-nasjɔ̃] féminin namen, cilj; namembni kraj

train masculin, billet masculin à destination de Zagreb vlak, vozovnica za Zagreb
gare féminin, lieu masculin, port masculin de destination namembna postaja, kraj, pristanišče
point masculin de destination (militaire) cilj marša ali pohoda
arriver à destination dospeti na cilj

destinazione f

1. določanje, odrejanje

2. mesto, sedež

3. namen:
ignoro la destinazione della somma ne vem, komu (čemu) je bil denar namenjen

4. cilj, namembni kraj:
giungere a destinazione dospeti v namembni kraj, na cilj
è partito per destinazione ignota odšel je neznano kam

destino moški spol usoda; namembni kraj; določitev

estación de destino namembna postaja

divjína ž
1. divljina, divlji kraj: divjina Afrike
2. divljač: loviti -o

dȉvljāč ž
1. divjačina: dlakava, pernata divljač pečenje od -i; kradljivac -i divji lovec
2. divjina, pust in divji kraj
3. divjaštvo, divjost

divljàčina ž
1. davjačina: jestvine od -e
2. divjina, pust in divji kraj
3. divjaštvo
4. velik divjak