Franja

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

tympanum [tímpənəm; -nə] samostalnik
anatomija (množina tympanums, tympana) srednje uho, bobnič; opna, kožica
glasba boben, koža na bobnu
arhitektura zatrep
tehnično črpalno kolo
elektrika membrana pri telefonu

type wheel [táipwi:l] samostalnik
kolo (valj) z izbočenimi črkami (na teleprinterju in na nekaterih pisalnih strojih)

Umlenkrolle, die, Technik obračalni/preusmerjevalni kolut; bei Weichen: odklonilno kolo

valjèvčica ž, vȁljēvka ž valjevsko ljudsko kólo: cigani zasviraše -u

vȁona ž, vaòna ž
1. mlinsko kolo: -u pokreće voda, a vreteno vaone zakačinje o točkove u skeli, koji posle okreću sve ostale delove, i tako se melje
2. os tega kolesa

velociman množina velocimen [vilɔ́simən] samostalnik
zgodovina z roko gonjeno kolo

vélomoteur [-motœr] masculin lahko motorno kolo 50 cm³ — 125 cm³

ventilador moški spol zračnik, ventilator; vetrno kolo; preduh

vȉtao vȉtla m, mn. vȉtlovi
1. vitel: dizati teret -om
2. motovilo: djevojka sjedi na kućnom pragu i navija modru svilu na vitao
3. vreteno: bunarski, sidreni lanac se namotava na vitao
4. mlinsko kolo: svaka kuća ima svoj mlin sa dva-tri vitla
5. vrtinec: vitao vode, snijega, dima

vȉtati -ām dial.
1. kriviti se: trup treba da je okrugao i obao, ne sme vitati
2. privezati na kolo: gledam na domovinu bijednu kao sin na oca na kolo vitanoga

vòjvođānka ž vojvodinsko kolo

volanda f

1. paliska (moka)

2. mlinsko kolo (vrtljivi del)

Vorderrad, das, sprednje kolo

vrètēnka ž mlinsko kolo, os mlinskoga kolesa; preslica

vretêno s
1. vreteno: na vreteno se navija nit pri ročnem predenju
2. vreteno, vratilo, zavrtanj: vreteno v preši
3. kalem za namotavanje: vreteno za navijanje konopa
4. vratilo: vreteno pri studenčnem kolesu
5. vitao: spustiti, vzdigniti sidro z -om
6. lončarsko vreteno lončarsko, grnčarsko kolo
7. cvetno vreteno cvjetno vreteno, osovina cvasti

vr̀ndūlj -úlja m dial.
1. iz enega kosa narejeno leseno kolo
2. okrogla plošča, disk, kolut

vr̀tača ž
1. vrtača, krnica: vrtača u kršu; spuštati se u -u
2. vrtinec: rijeka na nekim mjestima pravi -e
3. hidravlično kolo z vertikalno osjo
4. kodrček na vrhu glave

vrtúljak -ljka m
1. vrtiljak: na sajmištu podignut je vrtuljak s konjima i lađicama
2. vrtenje: kokot na krovu cvili u ludu -u
3. vrtinec: na ulici zavitla se snježni vrtuljak i zasipa o prozore
4. lončarski kolovrat, lončarsko kolo, vreteno: vrtuljak se zaustavio, ćup je gotov
5. vodni vrtinec: reka po vodeničnim branama klokoće i svrće se u vrtuljke
6. mn. vrtúljci vr̀tūljākā zool. tripanosomi, vrteljci