Franja

smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts

smôla (-e) f

1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

sovraži|ti (-m)

1. hassen, verabscheuen, [Haß] Hass haben gegen/auf
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod/wie die Pest
iz dna duše sovražiti aus tiefster Seele hassen
kdor sovraži der Hasser

2. (mrziti) [verhaßt] verhasst sein (sovražim neiskrenost die Unaufrichtigkeit ist mir [verhaßt] verhasst); verabscheuen, hassen
sovražim to, da moram … es ist mir [verhaßt] verhasst, … zu müssen/ich hasse es, … zu müssen; (lagati es ist mir [verhaßt] verhasst, lügen zu müssen, zgodaj vstajati ich hasse es, früh aufstehen zu müssen)

splavar samostalnik
1. nekdaj (v transportni dejavnosti) ▸ tutajos, faúsztatóLesna obrt je nekoč preživljala večino prebivalcev, ki so se izurili za furmane, mizarje, žagarje ali splavarje. ▸ Egykor a faipar tartotta el a lakosok zömét, akik a kocsis, asztalos, fűrészes és faúsztató szakmákat tanulták ki.

2. (kdor vozi splav) ▸ tutajos
Splav redno vozi v poletnih mesecih in splavarji vas radi popeljejo v svet starih splavarskih običajev. ▸ A tutaj a nyári hónapokban rendszeresen közlekedik, és a tutajosok szívesen bevezetik önöket a régi tutajoshagyományokba.

srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol

brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition

kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
visoka stáva heavy bet
dobiti stávo to win a bet
sprejeti stávo to take a bet
izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
skleniti stávo to wager
stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
delati kot za stávo to work full out
lokal za športne stáve betting shop
kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

stric iz ozadja frazem
pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (kdor skrivno vpliva na koga) približek prevedka ▸ háttérember [aki a háttérből befolyást gyakorol valakire]
Njen predsednik vlade mora biti lutka v rokah stricev iz ozadja. ▸ A miniszterelnök minden bizonnyal egy bábu a háttéremberek kezében.
Sopomenke: teta iz ozadja, strici in tete iz ozadja

surfar samostalnik
1. (športnik) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (kdor brska po spletu) ▸ szörföző

surfer samostalnik
1. (športnik) ▸ szörfös, szörföző
2. neformalno (kdor brska po spletu) ▸ szörföző

svet⁶ [è] moški spol (-a …) (nasvet) der Rat ➞ → nasvet
biblično: duh sveta Geist des Rates
kdor sprašuje za svet der Ratsuchende ( ein -r)
ki sprašuje za svet [ratsuchend] Rat suchend
vprašati koga za svet (jemanden) zu Rate ziehen

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svoje [ô] (-ga …) das Seine, Seinige (Meinige, Deinige, Ihrige, Unsrige, Ihrige)
po svoje nach seiner eigenen Fasson
vsak po svoje jeder nach seinem Geschmack
vsak po svoje v nebesa prileze jeder soll nach seiner Fasson selig werden
po svoje obračati zakone das Recht verdrehen
kdor po svoje obrača zakone der Rechtsverdreher
imeti svoje na varnem seine Schäfchen im Trockenen haben
misliti si svoje sich sein Teil denken

šahovska figura frazem
(kdor je izrabljan za nek namen) ▸ sakkfigura
V najstniških letih je postala šahovska figura v umazani ločitveni bitki njenih staršev. ▸ Tizenéves korában a szülei mocskos válóperében zajló harc sakkfigurája lett.
Sindikat noče biti šahovska figura v političnem boju med holdingom in občino. ▸ A szakszervezet nem akar a holding és a község közötti politikai csata sakkfigurájává válni.

špara|ti (-m) sparen
ne šparati jezika figurativno kein Blatt vor den Mund nehmen
šparaj jezik! spar dir deine Worte!
kdor jezika špara, kruha strada (man [muß] muss mit der Sprache heraus)

športni ribič stalna zveza
(kdor lovi ribe) ▸ sporthorgász

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tal|ec moški spol (-ca …) die Geisel
zajeti talca/talce Geiseln nehmen
kdor vzame talce der Geiselnehmer
jemanje/zajetje talcev die Geiselnahme
osvoboditev talcev die Geiselbefreiung
streljanje talcev die Geiselerschießung
| svoj. prid.: talčev

terenec samostalnik
1. (avto) ▸ terepjáróSopomenke: terenski avto, terenski avtomobil
Povezane iztočnice: športni terenec

2. v zgodovinskem kontekstu (med NOB) ▸ terepharcosV vasi smo že našli nekaj borcev 4. bataljona, njihove ranjence in terence. ▸ A faluban megtaláltuk a 4. zászlóalj néhány katonáját, a sebesültjeiket és a terepharcosaikat.

3. (kdor dela na terenu) ▸ terepen dolgozó, terepmunkás
Plazovi se še naprej trgajo in ogrožajo več stanovanjskih hiš, do katerih se terenci šele prebijajo. ▸ Földcsuszamlások továbbra is előfordulnak, és több lakóházat fenyegetnek, amelyekhez igyekeznek eljutni a terepmunkások.
V Kopru sem leta 1990 delal na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer sem prevzel vodenje oddelka za socialno medicino. Tam sem se kot terenec srečal z različnimi ljudmi, od prostitutk do odvisnikov. ▸ 1990-ben Koperben a Közegészségügyi Intézetben dolgoztam, ahol átvettem a szociális kezelési osztály irányítását. Ott terepmunkásként sokféle emberrel találkoztam, a prostituáltaktól a függőkig.