Franja

boucler [bukle] verbe transitif zapeti (zapnem), zapreti; obkoliti; nakodrati (lase); familier zaključiti, dokončati; populaire zapreti (trgovine); verbe intransitif kodrati se; napraviti zanko; architecture bočiti se

boucler l'affaire (familier) končati zadevo
boucler la boucle končati vrsto del, ki pripeljejo do izhodiščne točke
boucler le budget uravnovesiti proračun dohodkov in izdatkov
boucler ses comptes zaključiti svoje račune
la boucler (populaire) molčati, držati jezik za zobmi
boucler la lourde (argot) zapreti vrata
boucler sa valise pripraviti svoj kovček
boucler le magasin zapreti trgovino
il a été bouclé au collège bil je zaprt v šoli (kazen)
être bouclé à la Santé biti zaprt v pariški ječi »la Santé«
la police a bouclé le quartier policija je obkolila mestno četrt
boucler un taureau vtakniti biku obroč v nos

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

cadena ženski spol veriga; gorska veriga; povezanost okoliščin; sila

eslabón de cadena sklep (člen) verige
cadena perpetua kazen dosmrtnega trdnjavskega zapora
cadenas pl spone, okovi, suženjstvo
cadena antideslizante avtomobilska veriga proti drsenju

cale [kal] féminin

1. podpalubje, prostor med palubo in dnom ladje; prostor za gradnjo ali popravilo ladij; ladjedelnica; dok

2. podložek, klin; (= cale de roue) cokla

cale à bagages (aéronautique) prostor za prtljago
cale de construction ladjedelnica
cale sèche, flottante suhi, plavajoči dok
cale de quai prostor za natovarjanje ladij
mise féminin sur cale začetek gradnje ladje
donner la cale potapljati v vodo (kazen pri mornarici)
être à fond de cale (jig) biti brez sredstev, biti v stiski, v sili
mettre une cale à une table boiteuse podložiti majavo mizo

capital¹ [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

capital city glavno mesto
capital fellow fant od fare
capital goods proizvodna sredstva
capital offence (ali crime) hudodelstvo
capital letter velika črka, velika začetnica
capital punishment smrtna kazen
capital ship bojna ladja, križarka
capital levy davek iz imovine
capital and labour delodajalci in delojemalci

capital, e, aux [-tal, to] adjectif glaven, poglaviten; bistven; juridique smrten

crime masculin capital težak zločin (ki se kaznuje s smrtjo)
ennemi masculin capital smrtni sovražnik
lettre féminin capitale velika črka
péché masculin capital (religion) smrten greh
peine féminin capitale smrtna kazen
sentence féminin capitale smrtna obsodba
ville féminin capitale glavno mesto, prestolnica

capital glaven, poglaviten

ciudad capital glavno mesto
delito capital hud zločin
enemigo capital smrten sovražnik
error capital temeljna zmota
letra capital velika začetna črka
pecado capital smrten greh
pena capital smrtna kazen

capitál

I. -ă (-i, -e) adj. glaven, temeljen, kapitalen
□ pedeapsă capitală smrtna kazen

II. -uri n kapital

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

carĭnō² -āre (prim. gr. κάρνη kazen, sl. karati) sramotiti, zasmehovati koga, rogati se komu: Enn. ap. Serv., Serv., P. F.

carpet¹ [ká:pit] samostalnik
preproga

on the carpet na dnevnem redu
to do a carpet odsedeti kazen
to call on the carpet grajati
the question is on the carpet zadevo pretresajo
to walk the carpet dobi(va)ti ukor
bedside carpet predposteljnik

cēnsiō -ōnis, f (cēnsēre)

1. cenzorska cenitev, popisovanje državljanov, cenzura: Varr., c. capitis Gell. popisovanje najnižjega državljanjskega razreda, ki so ga šteli le po glavah, ne pa cenili po imetju (gl. cēnseō I. 1.).

2. kaznovanje po cenzorju (prim. cēnsor 1. b): censionem facere P. F. cenzorsko kazen prisoditi, kot cenzor kaznovati; od tod šalj. pren.: c. bubula Pl. kazen z bikovko.

3. pren.
a) stroga sodba: Ambr.
b) mnenje, izjava: ne censionem semper facias Pl. da ne boš venomer gonil svojega „censeo“ („menil bi“).

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

cēnsōrius 3 (cēnsor)

1. cenzorski, cenzorjev: lex Varr., Ci. cenz. odredba, s cenz. sklenjena pogodba glede davčnega, carinskega zakupa ali oddaje zgradb, cenz. zakupna pogodba, tabulae c. Ci. cenz. listine, cenz. zapiski, animadversio ali notio, notatio c. Ci. = nota c. L., Q. ali c. castigatio Plin. cenz. častni ukor (gl. cēnsor), censoriae severitatis nota Ci., edictum Suet., funus T. na državne stroške; opus c.
a) dejanje, pregrešek, ki zapade cenz. kazni: Ci., Suet., Gell., enako probrum c. Plin.
b) cenz. kazen sama: Col.

2. bivši cenzor: homo c. Ci., M. Perpenna c. N., censorius (Censorius Q.) Cato Plin.

3. pren.
a) strogo sodeč, strogo presojajoč, strogo pretresajoč: virgula Q., lima mart., manus Arn.
b) dostojen, moralen: risus, mater familias Mart. — Adv. cēnsōriē kot strog sodnik morale: aliquem velut c. reprehendere Aug.

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

comes -itis, m f (cum in īre)

1. spremljevalec, spremljevalka, tovariš, tovarišica; kot masc.: Ter., Lucr., Cat., Plin. idr., absolve me … , ne comites morer Pl., dixit hoc comes P. Clodii, C. Clodius Ci., aliquem comitem alicui adiungere Ci., adiunctis de suis comitibus locum tutum reliquit N., dare (alicui) comitem Cu., aliquem L. ali sese comitem alicui addere V., esse comitem alicui O., comitem (sc. se) negare O. ne hoteti iti s kom, ibimus, o socii comitesque H.; z gen.: c. fugae (na begu) Ci. ep., L., Vell., Sen. tr., Suet., victoriae (tovariš pri zmagi) C., Suet., si nemo tantae virtutis exstitisset comes L. ko se ne bi bil niti eden ponudil za spremljevalca pri njegovem velikem dejanju, c. calamitatis, furoris, honoris Ci., fatorum V., exsilii Mart. v pregnanstvu; z dat.: aliquem comitem habere consiliis suis Pl.; z in in abl.: comitem in ulciscendis quibusdam se praebere Ci. ep. Kot fem.: comitemne sororem sprevisti moriens? V., his Laodamia it comes V., iuro … me tibi venturam comitem O., data sum comes inculpata Minervae O., nec (Fides) comitem (sc. se) abnegat H. in ne odreka spremstva onim, ki … O neživih subj. (pren.): Pl., Lucr., Plin., ira et metus et reliqui motus animi, comites superiorum Ci., furor sceleris comes Ci., pacis est comes otiique socia … eloquentia Ci., invidia gloriae comes N., eminentis fortunae comes invidia Vell., culpam poena (Poena) premit comes H. krivdi je kazen za petami, grammatice dulcis secretorum c. Q.

2. occ.
a) spremljevalec = voditelj, učitelj: pater Aeneas … custodem ad sese comitemque impubis Iuli Epytiden vocat V., Philippus (medicus) Alexandro comes et custos salutis datus Cu., haec iterent comites praecepta senesque paterni Stat., comes et rector eius (= privigni Gai) Suet.
b) spremljevalec = eden iz spremstva, nav. pl. = spremstvo: comes scribaque Neronis H., sequebatur raeda cum lenonibus, comites nequissimi Ci., comites Graeculi, quocumque ibat Ci., comitum coetus Cat.; poseb. spremstvo oblastnikov, zlasti pretorja v provinci: comites magistratuum, praetoris Ci., quorum comes in provincia fuit Suet. V cesarski dobi cesarski dvor, dvor cesarskih princev: inter comites Neronis Suet., comites a se removere Suet.; v bizantinski dobi je comes dvorni ali državni uradnik ali častnik: Icti., c. stabuli Cod. Th. dvorni konjar, vrhovni konjušnik, comes rei castrensi praefuit per Africam Amm. kot general.

comminare v. tr. (pres. commino) pravo
comminare una pena določiti kazen
comminare l'ergastolo obsoditi na dosmrtno ječo
comminare il risarcimento dei danni obsoditi na plačilo škode