Franja

être*² [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

être ou ne pas être biti ali ne biti
être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
c'est cela, c'est ça tako je, res je
soit! prav! naj bo! zaradi mene!
ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
il a été à Rome (familier) šel je v Rim
j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
ce n'est pas que ... ne morda, da ...
il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
à l'heure qu'il est ob tej uri
il est 10 heures ura je deset
je suis mieux (na) bolje mi gre
il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
n'est-ce pas? kajne?
toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
à:
vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
le temps est à la pluie na dež kaže
tout est à refaire vse je treba znova začeti
ce livre est à moi ta knjiga je moja
je suis à vous na voljo sem vam
c'est à moi de décider jaz moram odločiti
c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
on est à se demander treba se je vprašati
cela est encore à faire to je treba še narediti
c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
après:
être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
de:
être de spadati k, izvirati, izhajati iz
être de la fête udeležiti se slavnosti
être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
il est de Nice on je iz Nice
il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
en:
en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
où en êtes-vous? kako daleč ste?
je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
j'en suis là to je z menoj primer
il n'en est rien to (nikakor) ni tako
il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
pour:
être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
il est pour moi on je (drži) z menoj
tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
sans:
vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
être sans le sou prebite pare ne imeti
y:
y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
j'y suis razumel sem, že vem, razumem
vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

fantovščina samostalnik
1. (predporočna zabava) ▸ legénybúcsúFantje in dekleta so teden dni pred poroko skupaj praznovali fantovščino in dekliščino. ▸ Egy héttel az esküvő előtt a fiúk és a lányok közösen ünnepelték meg a legény- és a leánybúcsút.
2. (druščina fantov) ▸ legényegylet, nőtlen férfiak társaságaPrvi pogoj za sprejetje v fantovščino je starost 18 let, v kateri lahko ostane vse do poroke! ▸ A legényegyletbe való belépés első feltétele a 18. életév betöltése, és az egyletnek addig maradhat a tagja, amíg meg nem házasodik!

ferculum (fericulum) -ī, n (ferre) nosilo, nosilnica, na kateri so nosili
a) sovražnikovemu poveljniku vzeto orožje (spolia opima), zmagoslavna znamenja in plen pri zmagoslavnih obhodih: Val. Fl., Suet., Plin. iun., Fl., Eutr., Prud., Cl., spolia ducis hostium caesi suspensa … ferculo gerens L.; tudi imenitne vojne ujetnike ob isti priložnosti; Sen. ph. et tr.
b) kipe božanstev pri cirkuških obhodih: (Caesar recepit) sensam et ferculum circensi pompa Suet.; od tod: ut pomparum ferculis similes esse videamur Ci., pomparum ferculis similes procedunt Hier.
c) mrliški pepel v grobnico: Suet.; grobna darila pri pogrebu: Stat.
č) jedi na mizo: pladenj, podstavek: iam sublatum erat ferculum Petr. že so pladenj za jedi odnesli = že so jedi odnesli z mize; večinoma meton. = (prinesena) jed: Petr. cum pagana madent fercula deliciis Pr., fericula mutare Sen. ph., quis fercula septem … cenavit avus? Iuv. je jedel sedem prinesenih jedi.

filmski pridevnik
1. (o filmu) ▸ film-, filmes, filmbéliBlestel je v gledaliških in filmskih vlogah. ▸ Színházi és filmszerepekben brillírozott.
Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor filmbéli szerelemről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.
Povezane iztočnice: filmski producent, filmska producentka, filmsko platno, filmski kritik, filmska kritičarka, filmska industrija, filmska zvezda, filmski trak, filmski ustvarjalec, filmska ustvarjalka, filmski režiser, filmska režiserka

2. (zelo lep) ▸ filmbéli, filmbe illő
Taverna pričara romantično vzdušje ob sončnem zahodu, saj ima terasa filmski razgled. ▸ A taverna romantikus hangulatot varázsol a naplementében, hiszen a teraszáról filmbe illő kilátás nyílik.

3. (nerealen) ▸ filmbéli
Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor egy filmbéli szerelmről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.

Fluōnia -ae, f fluere) Fluónija, priimek Junone, o kateri so mislili, da otročnicam ustavlja krvotok: Varr. ap. Aug., P. F. — Soobl. Fluviōnia Fluviónija: Arn., Fluviōna Fluvióna: Tert., Fluvōnia Fluvónija: M.

follet, te [fɔlɛ, t] adjectif norčav, otročji, aboten; masculin škrat

esprit masculin follet strašilo
feu masculin follet plamenčki nad zemljo, v kateri se razkrajajo organske snovi (na pokopališčih, močvirjih)
être comme un feu follet biti blestečin nestanoviten, na kogar se ne moremo zanesti
poil masculin follet puh

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

for-ceps -cipis, m., f. (iz formus [= gr. θερμός] gorek in capere, torej = gorko (= gorke reči) prijemajoča stvar [prim. stlat. pl. formucapēs P. F.])

1. kovaške ali kuhinjske klešče: Hier., versantque tenaci forcipe ferrum (Cyclopes) V., ferrum igne rubens forcipe curva faber eduxit O.; klešče kot ranocelniško orodje: Cels.; poseb. za izdiranje zob: Luc., Ca., Varr., Col., Iuv., Suet.; klešče ali škarje pri škripcu: Vitr.; klešče kot mučilo: comprensa forcipe lingua O.; pren.: ceu guttura forcipe pressus O.

2. metaf. klešče, posebna bojna razporeditev, pri kateri so se krila razhajala: Ca. ap. Fest., Gell., Veg., Amm. klešč(ic)e hroščev: Plin.

Opomba: Gen. pl. forcipium: Luc.

funda -ae, f. (prim gr. σφενδόνη prača)

1. lučalni jermen, frača, lučavka, prača (dolg kos usnja, v sredi, kamor se da kamen, širši (lata O.), na koncih ožji): Pl., Ter., Plin., fundum Vetto vocat quem possit mittere fundā Ci. poet. ap. Q., eminus fundis, sagittis reliquisque telis pugnare C., glandes fundis … iacere coeperunt C., fundā mittere glandes et lapides L., fundis excutare lapides et sagittas Cu., Baliarica aliarumque gentium f. L., Balearica f. O. ali Balearis f. V., stridens f. V., Learchum … bis terque per auras more rotat fundae O. kakor s pračo.

2. meton. to, kar se meče: lučalna (metalna) strela (kamen ali svinčenka): legatus in adversum os fundā vulneratur C., fundā graviter ictus L.

3. metaf.
a) metalna mreža: latum fundā iam verberat amnem V.
b) okvir ali vdolbinica (globelica) prstana, v kateri leži dragulj (kakor kamen v prači): (gemmam) fundā cludere ali includere Plin.
c) mošnjiček (za denar): Macr.

gallego galicijski

gaita gallega dude, diple
mesa gallega pogrnjena miza, na kateri manjka kruh
nabo gallego krmilna repa
trompa gallega brunda, dromlja
gallego m Galičan; Arg (priseljeni) Španec

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.

gól² šport goal

čuvar, vratar góla goalkeeper, pogovorno goalie
vratnica góla goalpost
gólova črta goal line
beležiti, zabiti, doseči gól to score (ali to get) a goal
voditi s tremi góli to lead by three goals, to have a three-goal lead
brez góla (zadetka) goalless (ali no-score) draw
igra, v kateri je premaganec brez góla pogovorno whitewash
rezultat je 2 (gola) proti nič the score is 2 nil

gravitare v. intr. (pres. gravito)

1. težiti, gravitirati (tudi pren.):
un'industria intorno alla quale gravitano molte industrie collaterali industrija, h kateri gravitira veliko stranskih industrijskih dejavnosti

2. astr. krožiti:
i pianeti gravitano intorno al sole planeti krožijo okrog sonca

3. pritiskati, počivati, sloneti z vso težo:
l'architrave gravita sulle colonne arhitrav leži na stebrih

*halage [alaž] masculin vleka ladje ob bregu navzgor

chemin masculin de halage obrežna steza, po kateri hodijo vlačilci ladij

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

*hanter [ɑ̃te] verbe transitif obiskovati, pogosto kam hoditi; občevati z; strašiti; ne dati miru, nadlegovati, mučiti, obsesti

maison féminin hantée hiša, v kateri straši
cette idée me hante ta misel mi ne da miru, me stalno zasleduje
il est hanté par le remords mučijo ga očitki vesti, vest ga grize
dis-moi qui tu hantes, je te dirai qui tu es povej mi, s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si

hare [hɛə] samostalnik
zoologija zajec

mad as a March hare brezglav, nor, divji
to run (ali hold) the hare and hunt (ali run) the hounds sedeti med dvema stoloma
hare and hounds igra, v kateri preganjani pušča sledi
first catch your hare then cook him ne delaj računov brez krčmarja

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.