Franja

Zadetki iskanja

  • tréba

    treba je il faut, il est nécessaire
    treba mi je česa j'ai besoin de quelque chose, il me faut quelque chose
    ni treba il n'est pas nécessaire
    če je (bo) treba si besoin est, au besoin, en cas de besoin (ali de nécessité), le cas échéant
    kakor je treba en bonne (et due) forme, dans les formes
    to je treba pojasniti il faut expliquer cela, cela demande (ali exige, requiert, nécessite) une explication
    za to je treba veliko poguma il faut (avoir) beaucoup de courage pour (faire) cela
    ni mu treba priti il n'a pas besoin de venir
    kaj mu je bilo treba …? qu'avait-il besoin, qui le forçait de … (+ inf)?
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • tretírati to treat (koga someone)

    brutalno tretírati koga to treat someone brutally
    kakor mi tretiramo druge, tako oni nas we must expect to be treated as we treat others (ali other people)
  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • ugájati

    ugaja mi... I like, I am pleased with, I relish; I am fond of, I love, I am partial to; I find it agreeeable; (ustreza mi) it suits me, it is convenient to me
    to mi ugaja I am pleased with it, it pleases me
    ne ugaja mi... I don't like, it displeases me, (mrzim) I detest, I abhor, I am loath to...
    kakor vam ugaja as you like
    meni ugaja (je všeč) I have taken a fancy (ali a liking) to...
    ti ta soba ugaja? does this room suit you?
    kako vam ugaja naše mesto? how do you like our town?
    kako ti ugaja to vino? how do you find this wine?
    ta vrsta glasbe mi ne ugaja that sort of music does not appeal to me
    ta kava mi ni ugajala (prijala) I did not like this coffee
    misel, da bi ostal tu, mi ne ugaja I do not relish the idea of staying here
  • ugájati (-am) imperf.

    1. piacere, garbare; pog. sfagiolare:
    doma se vedem, kakor mi ugaja a casa mia faccio quel che mi pare e piace

    2. (prijati) amare:
    tem rastlinam ugaja peščena zemlja queste piante amano la terra sabbiosa
  • ugájati placer; agradar; gustar; satisfacer; ser del agrado

    ne ugajati desplacer, desagradar
    to mi ugaja esto me agrada (ali gusta)
    kakor Vam ugaja como usted guste
    Vam ugaja ...? ¿le gusta a usted...?
    tu mi ugaja me agrada (ali gusta) este lugar, me encuentro muy bien aquí
    napravite (to), kar Vam ugaja haga usted lo que sea de su agrado
  • ukázati, ukazováti ordenar; mandar; disponer, decretar

    kakor ukazujete como usted mande
    on mi ne bo ukazoval no admito órdenes de él
  • ulít (-a -o) adj. fuso:
    čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
    obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
    figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo
  • ulíti fondre, couler, mouler

    uliti se se répandre, commencer à couler (à flots)
    dež se ulije il pleut à verse (ali à torrents, à seaux)
    kri se je ulila le sang a jailli
    uliti jo (pobrisati jo) s'enfuir, familiarno filer
    iz cela ulit d'un seul jet
    obleka mu pristoji kakor ulita l'habit lui va comme un gant
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
    po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
    pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
    pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella
  • uščípniti (-em)

    A) perf.

    1. pizzicare, dare un pizzico

    2. pren. mordere; punzecchiare:
    le kaj ga je uščipnilo, da je nenadoma odšel cosa mai lo ha preso da indurlo ad andarsene all'improvviso?
    ravnati, kakor te uščipne fare, comportarsi a capriccio

    B) uščípniti se (-em se) perf. refl. stringersi, farsi male (con le tenaglie e sim.)
  • véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

    véter od zadaj following wind, tail wind
    brez vétra windless
    kot véter hitro like the wind
    proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
    na vse štiri vétrove to the four winds
    z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
    nasproten véter contrary wind
    ugoden véter favourable (ali fair) wind
    močan véter strong (ali high) wind
    nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
    véter od zadaj aeronavtika tail wind
    ladja brez vétra becalmed ship
    sunek vétra blast
    udarec vétra squall, blast, gust
    proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
    severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
    vétru izpostavljeno mesto windy place
    razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
    vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
    biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
    vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
    vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
    govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
    od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
    vét piha s severa the wind is in the north
    vét močno piha the wind is blowing hard
    pihal je močan vét there was a high wind
    vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
    vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
    vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
    zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
    kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
    priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
    ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
    jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
    jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
    véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
    véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
    obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
    ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
    spuščati vétrove medicina to break wind
    imeti vétrove medicina to be troubled with wind
    otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
    vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
    kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind
  • více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
    pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
    pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio
  • vkopán (-a -o) adj. interrato, sotterrato; trincerato:
    obstati kakor vkopan starsene rigido, immobile
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
  • vrèl (vréla -o) adj. bollente:
    kuhati v vreli vodi cuocere in acqua bollente
    pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia, andare come gatti attorno a un piatto di orzo bollente
  • vsákdo everybody; everyone; anyone, anybody; (ločeno) each

    vsákdo od njih je dobil 1 tolar they got 1 tolar each
    vsákdo po svojem okusu every man to his taste
    kakor vsákdo vé as every one knows
    vsákdo to lahko naredi anybody can do it
    vsákdo, ki nekaj pomeni everybody who is anybody
    vsákdo za sebe (figurativno) everyone must stand on his own feet, every tub must stand on its own bottom
    vsákdo je sebi najbližji (figurativno) charity begins at home
    vsákdo (= vsi) (arhaično) all the world and his wife