Franja

govéji de bœuf, bovin

goveji jezik langue ženski spol de bœuf
goveja juha consommé moški spol, bouillon moški spol
goveja pečenka rôti moški spol de bœuf
goveje usnje cuir moški spol de bœuf

govéji

goveji jezik lengua f de vaca (ali de buey)
goveje meso carne f de vaca (ali de buey)
goveji pastir vaquero m; boyero m
goveja pečenka asado m de vaca (ali de buey)

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

góvoren (-rna -o) adj. del discorso, della parola, orale, verbale; parlato:
govorna sposobnost dono della parola, capacità di parlare
govorno in pisno sporazumevanje comunicazione verbale e scritta
govorni organi organi fonatori
med. govorne motnje logopatia; paralalia
govorne napake disturbi, difetti di pronuncia
pošta govorna enota scatto
lingv. govorni jezik lingua parlata, parlato
rad. govorni del oddaje (posnetek) speakeraggio

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch

2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden

gŕd laid, vilain , familiarno moche ; (odvraten) répugnant, abominable; méchant, mauvais

grdo delati s kom maltraiter quelqu'un
imeti grd jezik avoir une mauvaise (ali méchante) langue, avoir une langue de vipère
grdo vreme vilain temps moški spol

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gruzinščina samostalnik
(gruzinski jezik) ▸ grúz nyelv

hantijščina samostalnik
(jezik) ▸ hanti nyelv

havščina samostalnik
(jezik) ▸ hausza [nyelv]

hebréjski Hebrew

hebréjski jezik the Hebrew language

hebréjski hébraïque, hébreu

hebrejski jezik, hebrejščina langue ženski spol hébraïque, l'hébreu moški spol
hebrejska pisava écriture hébraïque

hebrejščina samostalnik
(jezik) ▸ héber [nyelv]Uradna jezika Republike Izrael sta hebrejščina in arabščina. ▸ Izrael két hivatalos nyelve a héber és az arab.

hetitski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Hetitih) ▸ hettita

hindustánski Hindustani

hindustánski jezik (uradni jezik Indije) Hindi, the Hindi language; arhaično Hindustani

holándski hollandais, de Hollande

holandski jezik, holandščina la langue hollandaise, le hollandais
holandski sir hollande moški spol, fromage moški spol de Hollande

hrapav pridevnik
1. (o površini) ▸ érdes, rücskös, durvaIglavci imajo praviloma bolj ostro hrapavo skorjo. ▸ A tűlevelű fáknak általában érdesebb, durvább a kérge.
2. (o glasu) ▸ érdes, reszelős"Po tem uspehu ostajamo na realnih tleh, čeprav nas je takoj po tekmi zajela prava evforija," je s hrapavim glasom zaradi prehlada in vriskanja spregovoril trener. ▸ „Ezután a siker után sem szállunk el, bár közvetlenül a meccs után valóságos eufóriában voltunk” – mondta az edző a hidegtől és a kiabálástól érdes hangon.Rea je s svojim hrapavim glasom in pesmicami, kot je Driving Home for Christmas, prodal okoli 30 milijonov plošč. ▸ Rea a reszelős hangjával és az olyan dalokkal, mint a Driving Home for Christmas, mintegy 30 millió lemezt adott el.

hrvaški pridevnik
(o Hrvaški in Hrvatih) ▸ horvátPovezane iztočnice: hrvaška kuna