Franja

Zadetki iskanja

  • glísta zoologija ver moški spol ; ascaride moški spol ; ver moški spol de terre; pauvre petit être, pauvret moški spol

    imeti gliste avoir des vers
    sredstvo proti glistam vermifuge moški spol
  • glísta (-e) f

    1. gliste vermi, elminti, parassiti intestinali:
    imeti gliste avere i vermi
    otroške gliste vermi dei bambini, ascaridi
    sredstvo proti glistam vermifugo, antielmintico

    2. tipo scarno, smilzo

    3. (deževnik) lombrico
  • gnída (-e) f

    1. (jajčece uši) lendine:
    pren. ne imeti niti za gnido pameti non avare un briciolo di senno

    2. pejor. furfante, farabutto, losco individuo
  • gnús nausea, disgust, loathing; aversion; repugnance (do, za to, against); abomination; abhorrence

    ki izzove gnús revolting
    gnús do življenja disgust with life, weltschmerz
    čutiti, imeti gnús do česa to hold something in abhorrence
    navdajati koga z gnúsom to nauseate someone
    to me navdaja z gnúsom that makes me feel sick
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • gob|ec [ó] moški spol (-ca …) das Maul (tudi figurativno); pri srnah ipd. der Äser, das Geäse; pri psih ipd. die Schnauze (pasji Hundeschnauze); figurativno die Fresse, die Klappe
    hud/velik gobec figurativno ein lockeres Mundwerk
    lažniv gobec das Lügenmaul
    nesramen gobec das Schandmaul, ein loses Maul
    zlobni gobi množina böse Mäuler
    držati gobec die Klappe halten, das Maul halten (drži gobec! : halt's Maul!, halt die Klappe!)
    imeti poln gobec das Maul vollnehmen
    mahniti na gobec (jemandem) eins aufs Maul geben, (jemandem) die Fresse polieren
    na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen
    vreči v gobec in den Rachen werfen
    zamašiti gobec komu (jemandem) übers Maul fahren, (jemandem) das Maul stopfen
  • góbec (-bca) m

    1. (pri živali) muso, bocca

    2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
    počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

    3. pog. maldicente, malalingua

    4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
    pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
    pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
    dobiti jih po gobcu buscarle
    imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
    sam gobec ga je è buono solo a parlare
  • gód (-ú) m (giorno) onomastico:
    imeti, praznovati god festeggiare l'onomastico
  • góflja (-e) f

    1. pejor. (usta) becco, grugno, bocca:
    pren. imeti gofljo avere la parlantina sciolta
    zamašiti komu gofljo tappare la bocca a qcn.

    2. pog. pejor. (kdor veliko, predrzno govori) ciarlone, pettegolo
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • gospodínjstvo economía f doméstica; menaje m ; (gobiemo m de la) casa f

    imeti lastno gospodinjstvo tener su propia casa
    skupno gospodinjstvo casa f común
    voditi komu gospodinjstvo cuidar de la casa de alg
  • gòst guest; invited person

    gòstje pl guests, social (ali dinner-) party; (gostilniški) customer, (stalen) patron, habitué, regular (customer) of an inn (ali of a public house)
    časten gòst guest of honour
    dobrodóšel gòst welcome guest
    nedobrodóšel gòst a guest welcome as a cold in the head
    nepovabljen gòst uninvited guest, intruder, gatecrasher
    igralec gòst actor making a guest appearance at another theatre
    plačujoči gòst paying guest (krajšava: P.G.)
    soba za gòste spare room, guest room
    knjiga gòstov visitors' book
    večerja z gòsti dinner party
    imeti gòste to give (ali pogovorno to throw) a party
    imamo gòste pri večerji we have company to dinner
    imeti često gòste to entertain a great deal
    nepričakovan gòst mora jesti, kar pač je an unexpected guest must take potluck
  • gòst (gôsta) | gôstja (-e) m, f

    1. ospite; commensale:
    dobiti, imeti goste avere ospiti in casa
    sprejemati goste ricevere gli ospiti
    povabiti v goste invitare
    priti v goste far visita
    odličen gost ospite illustre
    dobrodošel, nezaželen gost ospite benvenuto, indesiderato

    2. (kdor se začasno mudi v lokalu, hotelu ipd. ) ospite:
    stalen, prehoden gost ospite abituale, assiduo, fisso; ospite casuale, avventizio

    3. šport. (gostujoče moštvo) squadra ospite
    PREGOVORI:
    gost je kakor riba, po treh dnevih smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • gostílna inn; public house, pogovorno pub; tavern; restaurant, eating house; ZDA saloon

    imeti gostílno to run an inn
  • govor2 [ô] moški spol (-a …) die Rede, (nagovor, kratek govor) die Ansprache; -rede, -ansprache (s prižnice Kanzelrede, hujskaški Hetzrede, nagrobni Leichenrede, Grabrede, otvoritveni Einweihungsrede, Eröffnungsrede, pozdravni Begrüßungsansprache, prestolni Thronrede, slavnostni die Festansprache, Festrede, sramotilni Schmährede, uvodni Einleitungsrede, zahvalni Dankrede, žalni Trauerrede, Traueransprache)
    slavilni govor (predstavitev slavljenca) die Laudatio
    Demostenovi govori Demosthenische Reden množina
    imeti govor eine Rede halten
    pisec govorov der Redenschreiber
  • góvor parole ženski spol , langage moški spol , langue ženski spol , discours moški spol , propos moški spol , (kratek) allocution ženski spol, familiarno laïus moški spol

    dar govora don moški spol de la parole
    govor imeti prononcer (ali faire) un discours (ali une allocution)
    nagrobni, pogrebni govor discours moški spol (ali oraison ženski spol) funèbre
    nastopni, otvoritveni govor discours d'ouverture (ali inaugural)
    pozdravni govor discours (ali allocution) de bienvenue
    premi, odvisni govor discours direct, indirect
    prestolni govor discours du trône
    svoboda govora liberté ženski spol de la parole
    o čem je govor? de quoi est-il question? de quoi s'agit-il?
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • góvor discurso m ; lenguaje m ; palabras f pl ; (slovesen) oración f

    nastopni, otvoritveni govor discurso inaugural
    pogrebni govor oración fúnebre
    prestolni govor discurso de la Corona
    premi, zavisni govor estilo m directo, indirecto
    dar govora don m de la oratoria; talento m oratorio
    ni govora! fam ¡ni hablar!; ¡ni soñarlo!
    o tem ni govora no se habla (ali trata) de eso
    o čem je govor? ¿de qué se habla?
    imeti govor pronunciar un discurso
    svoboda govora libertad f de (la) palabra
  • gôvor speech; (javen) address; (slovesen) oration; (jezik) language, idiom, tongue; (napitnica, zdravica) toast

    gôvor brez priprave extemporaneous speech, spech delivered extempore (ali ad lib)
    nagrobni gôvor funeral oration, graveside eulogy
    dar gôvora gift of speech
    prvi gôvor (poslanca v parlamentu) maiden speech
    obrambni gôvor pravo speech for the defence
    poslovilni gôvor valedictory (speech)
    prestolni gôvor speech from the throne
    premi gôvor gramatika direct speech
    zavisni gôvor gramatika indirect speech
    vezani gôvor metrical language (of poetry, verse)
    nevezani gôvor nonmetrical language (prose)
    imeti dolgovezen gôvor to make a longwinded speech
    izguba gôvora loss of speech
    gôvor je o... the subject under discussion (ali in question) is...
    o tem ni gôvora, ne more biti gôvora that is out of the question
    imeti gôvor to make (ali to deliver) a speech (o on)
    o čem je gôvor? what are you talking about?; what's it all about?
    ni gôvora vredno it is not worth mentioning
    svoboda gôvora freedom of speech
    oseba, ki piše gôvore za druge ghost writer, speech writer