Franja

paternale m (ramanzina) hud ukor

per-ācer -cris -cre (per in acer) zelo hud; metaf. zelo oster: orator ingenio peracri Ci., iudicium Ci. ep.

per-terre-faciō -ere (-fēcī) -factum (perterrēre in facere) zelo prestrašiti, v hud strah spraviti, zgroziti: perterrefacias Davom Ter.; pt. pf.: repentino perterrefacti evadendi subsidium velox locorum invenere prudentes Amm., Simplicii adventu perterrefacti Amm., milites universi perterrefacti Amm., inveniuntur tamen quaedam verba etiam ex tribus partibus composita, ut „perterrefacio“ Prisc.

per-time-factus 3 (pertimēre in facere) zelo preplašen, zelo prestrašen, v hud strah spravljen, (za)prepaden: triplici pertimefactus maerore animi incerte errans vagat Pac. ap. Non., nam de tuo periculo, crede mihi iactatione verborum et denuntiatione periculi sperare eos te pertimefacto Brutus in Ci. ep.

phaged(a)ena [fædžədí:nə] samostalnik
medicina hud ulkus

pȉzmeniti -īm, pȉzmiti se -īm se gojiti sovražne naklepe, biti sovražen, biti hud, jezen na koga: znam, ti pizmeniš na mene zbog djevojke

pȍžestok -a -o precej nagel, precej hud, precej vročekrven, ognjevit

prae-fervidus 3 (prae in fervidus)

1. zelo (vrelo) vroč: fulguri praefervido ardor iniectus Iunonis dextera ingenti incidit Acc. fr., balneum T., regio (naspr. regio glacialis) Col., loca Col., status caeli Col.

2. metaf. zelo (nadvse) hud, prehud: ira L. kipeča, prekipevajoča, neukročena, silovita, neukrotljiva.

prae-gravis -e (prae in gravis)

1. zelo težek (težak): onus O., currus crateris aureis praegravis Cu., caput Mel., lateres T., cibo vinoque praegraves T. prenapolnjeni, prenasičeni, decidit hiberno praegravis unda gelu Mart.

2. metaf.
a) zelo okoren, zelo neokreten: maior sexaginta annis et praegravis corpore L., praegravem aut delumbem sese simulans Plin.
b) zelo (na moč, nadvse) nadležen, zelo (na moč, nadvse) neprijeten, prenadležen, obremenilen, obremenjujoč: satiatus et oblatis in eandem operam recentibus veteres et praegraves adflixit T., postremo, ubicumque haberetur, praegravem ratus interficere constituit T., formidolosum paci virum insignem et ignavo principi praegravem T., praegravem se Neroni fuisse T.; occ. zelo težek (težak), zelo težaven, zelo težeč, zelo trd, zelo hud: imperium Cu., servitium Plin., consulatus Plin. iun.

pȑčiti se -īm se
1. napihovati se, košatiti se: prčim se jer sam govorio sa banom
2. jeziti se, biti hud na koga: prčiti se na koga
3. pariti se (o živalih)

pugilato moški spol boks, boksanje; hud prepir

pujo moški spol medicina zapeka, zaprtje; zapiranje vode; hud pritisk (k joku, smehu ipd.); koprnenje po; nagnjenje

a pujos polagoma, s trudom
sintió pujos de llorar komaj je zadržal jok

quinte [kɛ̃t] féminin kvinta; sekvenca petih kart; hud kašelj, napad kašlja; muha(vost), sitnost

quinte de toux napad hudega kašlja

rampogna f knjižno hud očitek, oster ukor

red³ [red] samostalnik
rdeča barva, rdečilo; rdečica
ameriško rdeča tinta
politika, ironično rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist (često Red)
marksist, boljševik, sovjetski Rus

Reds množina Rdečekožci, Indijanci
reds množina rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunisti
the red rdeča krogla (pri biljardu)
the red stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovi
a dark red temna rdeča barva
dressed in red rdeče oblečen
the reds and yellows of autumn rdeče in rumene jesenske barve
to be in the red figurativno imeti deficit, dolgove, izgubo
to be out of the red biti, izvleči se iz dolgov
to come out of the red ameriško izkazati dobiček
to see red figurativno pobesneti

ribaltone m

1. hud sunek; prekuc:
fare un ribaltone pren. pasti na glavo

2. ekst., pren. nenaden preobrat, prekuc; hud polom, fiasko:
subire un grosso ribaltone doživeti hud polom, popolnoma krahirati

rincée [rɛ̃se] féminin, populaire batine; figuré poraz; familier hud naliv

rincelotte [rɛ̃slɔt] féminin, populaire razredčeno vino, hud naliv, huda ploha

ringor, ringī (iz *rengor, sor. s sl. rega, regniti, režati) na široko odpreti (odpirati) usta, (po)kazati zobe, (za)režati: fit desubitod hilarus tristis; saltat ridens, ringitur Pomp. fr.; metaf. srditi se, jeziti se, biti hud, hudovati (huditi) se na koga, kaj, biti nejevoljen, nejevoljiti se: dum tibi fit quod placeat, ille ringitur: tu rideas, prior bibas, prior decumbas Ter., praetulerim scriptor delirus inersque videri, dum mea delectent mala me vel denique fallant, quam sapere et ringi H., suadeo bonum tuum concoquas, milva, et me non facias ringentem, amasiuncula: alioquin experieris cerebrum meum Petr., rictus, rixae, rixosi, ringitur dici videntur Fest.

róžiti rôžīm
1. doneti: i gajde rože
2. peti drugi glas: ja vodim, a on roži
3. biti hud na koga: maćeha roži na mene