Franja

alimenticio

pastas alimenticias testenine
sustancias alimenticias živila, hrana

all³ [ɔ:l] samostalnik
vsi, vse, celota

above all predvsem, v prvi vrsti
after all končno, navsezadnje
all along of zaradi, spričo
at all sploh
before all predvsem, v prvi vrsti
all but skoraj, domala
each and all vsak posamezen
first of all v prvi vrsti, predvsem
all found prosto stanovanje in hrana
all the go trenutno zelo priljubljen, moden
for good and all končnoveljavno, za vselej
for all I know kolikor je meni znano
all in ves izmučen, utrujen
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")
it's all my eye to je neumnost
ameriško all of prav do
once for all enkrat za vselej
all one vseeno, enako; isto
all over povsod
all over o.s. domišljav; ves srečen
all over the shop v neredu, razmetano
all the same vseeno
all at sea ves iz sebe
all spruced up zelo eleganten
to be struck (ali knocked) all on a heap biti zelo presenečen, prepaden
all talk and no cider prazne marnje, besedičenje, čenče
she is all there zelo je bistra
all told vse skupaj
all to nothing popolnoma
all's well that ends well konec dober, vse dobro
when all is done končno, na koncu koncev

alloggio m (pl. -gi)

1. stanovanje, prebivališče, soba:
cercare, trovare alloggio iskati, najti stanovanje, sobo
prendere alloggio nastaniti se
alloggi popolari stanovanja (v blokih)
vitto e alloggio hrana in stanovanje
crisi degli alloggi stanovanjska kriza

2. kabina (ladijska)

ambrosius 3 (gr. ἀμβρόσιος)

I.

1. nesmrten, božanski = izborno krasen (lep): corpus, pedes, color Ap., sinus Cl., pudor M. poet.

2. pesn. pren. sladek, prijeten: suci Col., Sil. —

II. večinoma kot subst. ambrosia -ae, f ambrozija,

1. kot božanska jed: non enim ambrosia deos aut nectare... laetari arbitror Ci., nectar et ambrosiam, latices epulasque deorum, det mihi O.; kot hrana Sončevih konj: ambrosiae suco saturos... quadrupedes ducunt O., ambrosiam pro gramine habent (Solis equi) O.; pren.: cum ita dicat ipse, ut ambrosia alendus videatur Ci., suaviolum dulci dulcius ambrosiā Cat.

2. kot božansko mazilo, dišeče olje, telesno lepotilo in krepčalo, ki naredi smrtnike nesmrtne: liquidum ambrosiae diffundit odorem, quo totum nati corpus perduxit V., spargit salubrīs ambrosiae sucos V.

3. (kot solecizem = nectar) božanska pijača: ambrosiae poculum Ap. Od tod zopet adj. ambrosius 3 ambrozijski =
a) iz ambrozije (božanske jedi) sestoječ: dapes Mart.
b) po ambroziji (božanskem mazilu) dišeč, z ambrozijo maziljen: liquor Stat., nectar Prud., comae V. (= ἀμβρόσιαι χαῖται Hom.).

4. pren. ambrozija, ime nekega Zopirovega protistrupa: Cels. in nekega drugega zdravila Junija Priska: Macr., pa tudi ime dveh rastlin, namreč neke vrste grozdja: Plin., in rastline, imenovane sicer artemisia ali botrys, črna bil: Plin.

ambrozija samostalnik
1. Ambrosia (rod cvetnic) ▸ parlagfűSopomenke: žvrklja
Povezane iztočnice: navadna ambrozija, pelinolistna ambrozija

2. v mitologiji (hrana bogov) ▸ ambrózia

animal² [ǽniməl] pridevnik (animally prislov)
živalski, živinski
figurativno poltén, čuten

animal black živalsko oglje
animal breeding (ali husbandry) živinoreja
animal kingdom živalstvo, favna
animal spirits bujnost, vitalnost
animal food mesna hrana
animal traction konjska vprega

appetitoso agg.

1. slasten, tečen:
cibo appetitoso slastna hrana

2. privlačen

arāneāns -antis (*arāneāre, arānea) pajčevinast, pajčevine poln: fauces Ap. ker vanjo že dolgo ni prišla nobena hrana; prim.: „lačen, da se mu dela pajčevina po trebuhu“.

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

asper -era -erum, adv. -ē, star. (Naev. ap. Non., Pl. ap. Prisc.) asperiter (prim. lat. spernere, āspernārī)

I. v pravem pomenu negladek, hrapav, raskav, oster, gruden (grudnat), grapast, neraven (naspr. lēvis, lenis): saxa Enn. ap. Ci., Pac. fr., Lucr., O., saxetum Ci., rupes S., lapis O., loca Ci., C., S., H., O., silva densa et aspera Ci., colles C., Q., montes S., solum L., terra Plin., aditus Cu., os Cu. deroč tok pri ustju, ripae Cu., undae Enn. ap. Macr. razburkano valovje, mare L. ali maria V. viharno -a (prim.: asperior quovis aequore frater erat O.), glacies V., lingua V., O. grapast, vnet, ora squamosis aspera linguis Lucan., arteria (sapnik) Ci., Cels., manus Mart., nummus Suet. nekovan; s supin.: asper attactu Varr., lingua aspera tactu Lucr.; subst. asperum -ī, n hrapavina, hrapavost, grapavost: per aspera (saxorum) Cu. po hrapavini skalovja = po hrapavem skalovju, per aspera erepo Sen. ph. po klečeh, per aspera et devia Suet. po grapastih krajih in neuglajenih poteh, aspera et confragosa Q., Plin., in aspero accipere Sen. ph. v nekovanem denarju, aspera maris T. viharji; pren.
a) rubus, sentes V. bodeče, silva V. gozd bodičastega plevela, capilli H. ali barba Tib. ščetinasti -a, asperiora frena L. bolj grobo, mucro Lucan. ostro, fauces Plin. kosmato, tussis Mart. praskav.
b) (o umetninah) negladek, neraven na površju = reliefno izdelan, vrezan, cizeliran: cymbia... aspera signis V., signis exstantibus asper crater ali inaurato crater asper acantho O., asp. pocula Pr., asperum signis ebur Sen. tr., asp. balteus Val. Fl., aspera pondera caelati auri Sil.

II. pren.

1. o stvareh in snoveh, ki mehansko delujejo na človekova čutila, oster (naspr. lenis)
a) oster, mrzel, hud, neprijeten, neugoden: hiems S., O., asperrimae hiemis initio Vell., caelum asperum Iust. ostro podnebje (prim.: quis porro,... Germaniam peteret,... asperam caelo T. deželo ostrega podnebja), asp. nubila Lucr.; subst. neutr.: asperrimo hiemis T. v najhujšem zimskem času.
b) za voh ali okus oster, hud, rezek, trpek: haec (brassica) est aspera Ca., victus Pl. hrana, vinum Ter. trpko, allium asperi saporis, asper sapor maris, piper asperrimum, acetum quam asperrimum, herba asperrimi gustus, radix odoris asperi Plin.; subst. neutr.: quid iudicant sensus? dulce amarum, lene asperum Ci.
c) za sluh oster, raskav, grob, trd: plura (vocum) genera, lene, asperum,... Ci., aspera mutata est in lenem... littera O. (R se je spremenil v L: Remuria — Lemuria), vox Q., consonantes, vocales asperiores Q., spiritus asper Prisc. krepki pridih; ret. (o govoru) hrapav, neuglajen, nepravilen (naspr. lēvis): aspera, tristis, horrida oratio Ci., compositio praefracta et aspera Sen. ph., compositio dura et aspera Q., non aspere (loqui) Ci.

2. v duševnem oziru
a) (o značaju) oster, osoren, okruten, grob, surov, neolikan, kljubovalen, uporen, silovit, divji, neprijazen (naspr. lenis, mitis, placidus et quietus): amica aspera et praecox Luc. fr., homo asper et durus Ci., aspera mea natura Ci., Fimbria (orator) asper, maledicus Ci., ne qua in re asperior aut inhumanior videare Ci., Gaetuli... asperi incultique S., in rudo ac rudibus cuivis satis asper Luc. kljubovalen, monitoribus (dat.) asper H. uporen, cladibus asper O. ogorčen zaradi..., patres vestros asperrimos illos... legatos tamen... Tarentum misisse L., asperrimi ad condicionem pacis L., (Carthago) studiis asperrima belli V. vsa divja od samega vojskovanja, gens laboribus et bellis aspera Iust., aspera Iuno V. ogorčena, razsrjena, Pholoë H. nedostopna, aspera est illi Venus Tib. mu ni mila, virgo (sc. Diana) Sen. tr. divja, rebusque veni non asper egenis V. ne nasproten borni gostiji = zadovoljen z borno gostijo, anguis asper siti V. razdražena, lupus dulcedine sanguinis asper O., bos aspera cornu V. preteča, asper tactu leo H. razdražen ob dotiku, (equus) asper frena pati Stat. razdražen, ker mora trpeti..., aspere (asperius, asperrime) loqui, aspere accusare, non consuevi homines appellare asperius nisi lacessitus Ci., aspere accipere aliquid T.; occ. trd(osrčen), krut, strog, čemeren: (Stoici) horridiores evadunt, asperiores, duriores et oratione et moribus Ci., doctrina... asperior et durior Ci., venatus asper victu V., Cato asperi animi fuit, sed rigidae innocentiae L., alter vestitus aspere Ci. preprosto.
b) (o stvareh in razmerah) hud, težaven, neugoden, neprijeten, kočljiv, žalosten: dolor (est) motus asper in corpore Ci., negotium S. hud, res ipsa aspera est S. je kočljiva, huda, mala res, spes multo asperior S. precej bolj žalostno upanje, res asperae S. težavne naloge, dubias atque asperas res tolerare S., hanc viam asperam atque arduam esse nego Ci., periculosa atque aspera tempora Ci., asperrima belli civilis pericula Ci., aspera fata, odia V., asperius opinione S. težavnejše, kakor bi si kdo mislil; subst. aspera -ōrum, n zoprnosti, težave, stiske, nevarnosti, nadloge, nezgode: L., maiora et magis aspera aggredi S., aspera multa perferre H., aspera multa alicui debere Pr.; pren. α) divji, hud: aspera Martis pugna V., asperrimum bellum S. β) trd, oster, strog, krut: sententia L., censura Vell., actio, lex Q., custodia T., censorium nomen asperius videbatur Ci., leges et iudicia graviora et asperiora Ci., aspere tractare aliquem Ci., nihil placet aspere agi L. nič krutega ukreniti, asperrime saevire in aliquem Vell., asperrime pati aliquid Sen. ph. γ) zajedljiv, zbadljiv, piker, grob, žaljiv: verba O., eius voluntatem asperioribus facetiis perstrinxit Ci., publicanorum in Scaevolam aspere dicta Ci., aspere scribere in aliquem S., asperius scribere de aliquo Ci. ep., O. — Kot nom. propr. Asper, Asperī (redkeje Asprī), m Asper, rim. priimek: L. Trebonius tribunus plebis infestus patribus...; insectandisque patribus, unde Aspero etiam iuditum est cognomen, tribunatum gessit L., Sulpicius Asper T. Sulpicij Asper.

Opomba: Sinkop. obl. aspris sentibus V. (Aen. II., 379), aspro Pall.

avariato agg. poškodovan, pokvarjen:
merci avariate poškodovano blago
cibi avariati pokvarjena hrana; pren. oslabljen, pokvarjen, sprijen:
animo avariato pokvarjena duša

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

banánski (-a -o) adj. di banana, a base di banana; delle banane:
bananska hrana alimentazione a base di banana
pejor. bananske državice repubbliche delle banane

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

beljakovínski (-a -o) adj. biol., kem. proteinico, proteico:
beljakovinska hrana alimento proteico
beljakovinska krmila mangime proteico
beljakovinske snovi sostanze proteiche

bētāceus (bētācius) 3 (bēta1) pesen: pedes Varr. pesni koreni (kot hrana); subst. bētāceus (bētācius) -iī, m pesni koren, pesa: Plin. iun., Arn.

bife samostalnik
1. (gostinski lokal) ▸ büfé, bisztróSopomenke: kavarna

2. (pripravljena hrana) ▸ büfé, svédasztalPovezane iztočnice: hladni bife, topli bife

3. (omarica za pijačo) ▸ italbár

board¹ [bɔ:d] samostalnik
deska, plošča, tablica, tabla; miza; paluba; karton; oskrba; oblast, uprava komisija, ministrstvo
navtika ladijski bok
množina oder

above board odkrito, pošteno
bed of boards pograd
board and lodging hrana in stanovanje
trgovina free on board franko na ladjo
to go on board vkrcati se; ameriško (tudi) vstopiti v vlak
separation from bed and board ločitev od postelje in mize
to go by the board poginiti; biti žrtvovan; izjaloviti se, v vodo pasti
in boards v zaboju
on board na krovu, vkrcan
to be on the board biti v službi
to go on the boards postati poklicni igralec
groaning board miza, ki se šibi; figurativno obilna hrana
to sweep the board odlikovati se, zmagati
navtika to make boards križariti proti vetru
Board of Education ministrstvo za prosveto
Board of Trade ministrstvo za trgovino
Board of Admiralty ministrstvo za mornarico
Road Board ministrstvo za gradnjo in vzdrževanje cest
chess board šahovnica
to put to board dati na hrano
board of examiners izpitna komisija
diving board deska za skok v vodo

bogát (-a -o) adj.

1. ricco; danaroso; opulento:
bogata dežela un paese ricco
bogata družba società opulenta
bogato nahajališče rude ricco giacimento
vitaminsko bogata hrana cibo ricco di vitamine
bogat z izkušnjami ricco di esperienze

2. abbondante:
bogat pridelek raccolto abbondante

3. (ki vsebuje raznovrstne elemente) ricco, svariato:
bogata kulturna dejavnost svariata attività culturale

4. knjiž. (dragocen, razkošen) lussuoso, sfarzoso:
bogato darilo un regalo lussuoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bogata napitnina mancia generosa
bogata letina annata grassa
šalj. lov. bogat lov chiappa
bogat z glino argilloso
bogat z nafto petrolifero
bogata dedinja ereditiera
bogata obleka paludamento
šalj. bogata ženska papessa
bogato darilo munificenza

bolníški

bolníški avto ambulance
bolníška blagajna sick fund, health insurance
bolníška hrana sick diet
bolníška knjiga patients' book
bolníški list medical record
bolníška nega nursing
bolníška nosilnica litter, stretcher
bolníški nosilničar stretcher-bearer, ambulance man
bolníški oddelek sick-ward
bolníška oskrba assistance to the sick
bolníška postelja sickbed
priklenjen na bolníško posteljo confined to bed, bedridden
bolníška soba sickroom, ward, infirmary, vojska sick bay
bolníško spričevalo pogovorno doctor's note
bolníški stol wheelchair, bath chair
bolníška strežnica (sick) nurse
bolníško zavarovanje health insurance