Franja

Zadetki iskanja

  • Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

    1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

    2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

    1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

    2. v pl. = Tebanke: O.

    3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.
  • Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

    1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

    2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

    3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

    4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

    5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

    6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.
  • Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.
  • kákršen (-šna -o) adj.

    1. quale; come:
    pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici si dimostrò (tale) quale realmente è

    2. (izraža poljubnost kakovosti, lastnosti) comunque:
    naj bo karšna že, imam jo rad comunque essa sia, io le voglio bene
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči quale la madre, tale la figlia
  • krvoses samostalnik
    1. (žival) ▸ vérszívó
    nadležni krvosesi ▸ kellemetlen vérszívó
    leteči krvosesi ▸ repülő vérszívók
    pik krvosesa ▸ vérszívócsípés
    Morda se vas je ponoči res lotil komar. Za seboj je ta krvoses pustil rdečo oteklino, ki srbi in zateka. ▸ Talán éjjel tényleg megtámadta egy szúnyog. Ez a vérszívó vörös, viszkető és feldagadó duzzanatot hagyott maga után.
    Brez skrbi, pred krvosesi vseh sort ščitijo mreže, klopov pa na drevesih ni. ▸ Csak nyugalom, a hálók mindenféle vérszívóktól megvédenek, kullancsok pedig nincsenek a fákon.

    2. (o vampirju) ▸ vérszívó, vérszopó, vámpír
    S svojimi bujnimi rdečimi lasmi in bledo poltjo je z lahkoto verjeti, da je deklica res hči krvosesov. ▸ Dús, vörös hajával és sápadt bőrszínével könnyen elhihető, hogy a lány tényleg vérszívók lánya.
    Za vampirske duhove zadostujeta križ ali sveta voda, prave krvosese pa s sveta spravi le kol v srce. ▸ A vámpírszellemek ellen elég a kereszt vagy a szentelt víz, az igazi vérszopóktól pedig csak a szívükbe szúrt karó tudja megszabadítani a világot.

    3. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba ali ustanova) ▸ vérszívó, vérszipoly
    kapitalistični krvoses ▸ kapitalista vérszívó
    Ne pustite se izkoriščati krvosesom, ki ne vidijo dlje od svojega nosa. ▸ Ne hagyja, hogy kihasználják a vérszipolyok, akik nem látnak tovább a saját orruknál.
    A če moram izbirati med domačimi krvosesi in tujimi lastniki, pravim, prodajte vse. ▸ Azonban ha a hazai vérszívók és a külföldi tulajdonosok között kell választanom, az a véleményem, adjanak túl mindenen.
  • Lamia1 (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

    1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

    2. lamia
    a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
    b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.
  • Lampetiē -ēs, f (Λαμπετίη) Lampétija = „Svetlica“, hči boga sonca in Faeton(t)ova sestra: O., Pr., Hyg.
  • Lanassa -ae, f (Λάνασσα) Lanása

    1. hči sirakuškega tirana Agatokla (Agathocles): L.

    2. Neoptolemova soproga: Iust.
  • Lāodamīa -ae, f (Λαοδάμεια) Laodaméja (Laodamíja)

    1. hči Akasta in soproga Protezilaja, za katerim je šla v podzemlje, ko ga je bil Hektor ubil: O., Hyg., Cat. (po nekaterih rokopisih: Lāudamīa).

    2. hči epirskega kralja Pira (Pyrrhus): Iust.
  • Lāodicē -ēs, f (Λαοδίκη) Laódika,

    1. Priamova hči: Hyg.

    2. neka neznana žena: O.

    3. hči Selevka Filopatorja: L., Iust.
  • Lara -ae, f Lára, blebetava nimfa, hči rečnega boga Almona; Jupiter ji je zaradi njene blebetavosti vzel dar govora, zato so jo v Rimu častili tudi pod imenom Muta ali Tacita Nema, Molčeča. Po ljudski etim. je mati Larov: forte fuit Nais, Lara nomine O. — Soobl. Larunda -ae, f Larúnda: Varr., Lact., Aus.
  • Lāvīnia -ae, f Lavínija, hči kralja Latina, Enejeva soproga, eponimna junakinja mesta Lavinija (Lāvīnium): V., L., Iust.
  • Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).
  • leuce1 -ēs, f (gr. λευκή bela)

    1. bot. lévka, menda progasta mrtva kopriva, progasta mrtvica, progasti prisadnik (Lamium maculatum Linn. = Lamium striatum Sibthorp in Smith): Plin.

    2. bot. vrsta divje redkve, hren: Plin.

    3. neke bele lise na koži: Cels.

    4. bot. beli topol, v katerega je bila spremenjena Okeanova hči Levka (Leucē): Serv.
  • Leucippē -ēs, f (Λευκίππη) Levkípa

    1. Testorjeva (Thestor) hči: Hyg.

    2. Ilova (Ilus) soproga, Laomedontova mati: Hyg.

    3. Testijeva (Thestius) soproga: Hyg.
  • Leucippus -ī, m (Λεύκιππος) Levkíp

    1. kralj v Meseniji, Tindarejev in Afarejev brat, oče Arzinoje, Febe in Hilaejre; Febo in Hilaejro, ki sta bili zaročeni z Afarejevima sinovoma Ido (Idās) in Linkejem, sta ugrabila Dioskura. Idas je v boju ubil Kastorja, Poluks Linkeja, Jupiter pa je s strelo usmrtil Ida: O. Od tod Leucippis -idis, f (Λευκιππίς) Levkípida, Levkipova hči: non sic Leucippis succendit Castora Phoebe Pr., te rapuit Theseus, geminas Leucipidas illi O.

    2. Herkulov sin: Hyg.

    3. grški filozof okrog l. 500, učenec Zenona iz Eleje, Demokritov učitelj: Ci.
  • Leuconoē -ēs, f (Λευκονόη) Levkónoa,

    1. Minijeva (Minyās) hči: O.

    2. ime Horacijeve prijateljice: H.
  • Leucothea -ae, f in Leucotheē -ēs, f (Λευκοϑέα Bela boginja) Levkótea

    1. bogoslužno ime Ino, Kadmove hčere in Melikertove matere, ki se je na begu pred besnim Atamantom (Athamās) pognala v morje ter bila sprejeta med morska božanstva; Rimljani so jo pozneje istovetili s staroitalsko boginjo Matuto; obl. Leucothea: Ci., O., Stat. (z gr. acc. Leucothean), obl. Leucotheē: O., Pr.

    2. hči babilonskega kralja Orhama in Evrinome, Apolonova ljubica: O.

    3. otoček = Leucōsia: Mel., Plin. (3, 83, z obl. Leucothea).

    4. studenec na Samosu: Plin. (5, 135, z obl. Leucothea).
  • Ligēa -ae, f (Λίγεια = Blagoglasna) Ligêja, Nereida, hči Nereja in Doride: V.
  • Limnā(t)ē -ēs, f (iz λίμνη jezero) Limná(t)a = „Jezerka“, rečna nimfa, Gangesova hči: erat Indus Athis, quem flumine Gange edita Limnaee vitreis peperisse sub undis creditur O.