Franja

Sardīs² (pravilneje kot Sardēs) -ium, f Sárde, glavno mesto Lidije, Krojzova prestolnica; nom. Sardīs H., PLIN.; gen. Sardium CU.; acc. Sardīs CI., N., CU., SEN. PH., IUST.; dat. in abl. Sardibus VARR. AP. NON., L., O., PLIN., VAL. MAX., FRONT. Od tod

1. subst. Sardī -ōrum, m (Σάρδοι) Sárd(ij)ci, preb. mesta Sarde: triginta Sardi (po novejših izdajah Sardīs, tudi Sardeis) PL. Sard(ij)ci = Lidijci nasploh.

2. adj.
a) Sardiānus 3 sárd(ij)ski: cubo in Sardianis tapetibus VARR. AP. NON., balani, iurisdictio PLIN.; subst. Sardiānī -ōrum, m Sárd(ij)ci: CI.
b) Sardēnsis -e sárd(ij)ski: HIER.

scala f

1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
scala a chiocciola polžaste stopnice
scala mobile tekoče, premične stopnice
scala a pozzo stopnice s podestom
scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
scala di servizio stopnice za služinčad
capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

2. lestev:
scala di corda vrvna lestev
scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
scala portatile prenosna lestev
scala a pioli lestev na kline
scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

3. šport
scala svedese švedska lestev, letvenik

4. alpin. luska

5. tehn.
scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

6. ekon.
scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

7. filoz.
scala di valori vrednostna lestvica

8. fiz.
scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

9. geogr.
scala numerica merilo:
scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

10. geol.
scala sismica seizmična, potresna lestvica
scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

11. igre
scala reale flush royal

12. mat. skala:
scala funzionale funkcijska skala
scala graduata linearna skala
scala logaritmica logaritemska skala

13. meteor.
scala dei venti vetrovna lestvica
scala Beaufort Beaufortova lestvica

14. glasba
scala musicale glasbena lestvica
fare le scale vaditi lestvice

15. alpin.
scala delle difficoltà težavnostna stopnja

Sēgobrīga -ae, f (Σηγόβριγα) Segobríga, glavno mesto Keltiberov v Tarakonski Hispaniji: PLIN. Od tod preb. Sēgobrīgēnsēs -ium, m Segobrigáni (Segobrigéni), Segobrižáni: PLIN., FRONT.

Segodūnum -ī, n Segodún(um), glavno mesto Rutenov ob severni meji Narbonske Galije (zdaj Rodez): CI.

Segusiāvī (ne Segusiānī) -ōrum, m Seguzijávi, keltsko pleme med Rodanom in Ligerom; njihovo glavno mesto je bilo Lugdūnum (zdaj Lyon): CI., C. – Soobl. Secusiāvī -ōrum, m Sekuzijávi: PLIN.

Semnōnēs -um, m (Σέμνωνες, Σέμνονες) Semnóni, germansko pleme, glavno pleme Svebov (predniki današnjih Švabov); T. poroča, da so živeli med Odro in Labo severno od Krkonoških gora: T., VELL.

Sēquanī -ōrum, m (Sēquana) Sékvani, nekdaj mogočno galsko pleme med rekami Ren, Rodan in Arar; njihovo glavno mesto je bil Vesontio (zdaj Besançon): CI. EP., C., PLIN. Od tod adj.

1. Sēquanus 3 sékvanski: gens LUCAN., ager PLIN.

2. Sēquanicus 3 sékvanski: textrix MART.

Sēra -ae, f (Σῆρα) Sêra, glavno mesto Serov (Sērēs): AMM.

Sichem, f indecl. Síhem, Síkem, glavno mesto palestinske Samarije (zdaj Tell Balāṭa južno od Nablusa): VULG.

Sicyōn -ōnis, m in f (Σικυών) Síkion, glavno mesto pokrajine Sikionije na severozahodnem Peloponezu nedaleč od Korinta, Aratov rojstni kraj; v mestu so že zgodaj gojili znanosti in umetnosti: PL., CL., L., O., MEL., PLIN., STAT., IUV. Od tod adj. Sicyōnius 3 (Σικυώνιος) sikión(ij)ski, iz Síkiona izhajajoč (doma), v Síkionu živeč (delujoč, se nahajajoč): CAEL., magistratus, Aratus CI., ager L., baca (oliva) V., Sicyonii calcei CI. ali subst. Sicyōnia -ōrum, n (LUC. AP. P. F., LUCR., PS.-V. (Ciris), CORN.) sikión(ij)ski čevlji, vrsta mehkih čevljev; subst. Sicyōniī -ōrum, m Sikión(ij)ci, preb. Sikiona: CI., PLIN.

Opomba: Star. loc. Sicyōni: PL.

Sidō² -ōnis, f Sidóna, glavno mesto Svebov v 1. stoletju po Kr.: T.

sidr|o¹ srednji spol (-a …) pomorstvo der Anker (admiralsko Admiralitätsanker, Stockanker, glavno Buganker, jekleno Stahlanker, natezno Zuganker, patentno Patentanker, plovno Treibanker, plužno Pflugscharanker, rešilno Notanker, vlečno Schleppanker, zasilno Notanker)
dvigniti sidro den Anker lichten, abankern
spustiti sidro den Anker werfen
figurativno rešilno sidro der Rettungsanker

Sintī (Sintiī) -orum, m (Σιντοί) Sínti(jci), ljudstvo ali pleme v Makedoniji: L. Od tod adj. Sinticus 3 sínt(ij)ski = k tračanskemu ljudstvu (plemenu) Sinti(jci) (Σιντοί) v Makedoniji sodeč: Heraclea Sintica Plin. ali Sinticē Heraclea L. síntska Herakleja, glavno mesto omenjenega plemena; subst. Sinticē -ēs, f (sc. regio ali terra) Síntika, sintska dežela (pokrajina) v Makedoniji: L.

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

Solymī -ōrum, m (Σόλυμοι) Sólim(c)i, praprebivalci Likije, ki so izvirali iz sir(ij)skega ljudstva, po nekaterih piscih praočetje Judov, ki so baje zato svoje glavno mesto poimenovali Hierosolyma: Plin., T. Od tod subst. Solyma -ōrum, n (Σόλυμα) Sólime (Sólima) = Jeruzalem: Mart. — Soobl. Solyma -ae, f Sólima: Eccl.; adj. Solymus 3 sólimski = jerúzalemski, júdovski: Eccl., cinis Stat.

Sparta -ae, f (Pl., Ci., L., N., V.) in (pesn.) Spartē -ēs, f (Σπάρτη, dor. Σπάρτα) (Pr., O., Stat.) Spárta, glavno mesto Lakonije, nav. imenovano Lacedaemon Lakedajmon (še danes Sparta); pl. Spartae meton. = Spartánci: It. — Od tod

I. adj.

1. Spartānus 3 spártski, spartánski: Pr., Lucan., Sil., Petr., Iuv. idr., bellum, disciplina L., virgo V., saxum (marmor) Mart.; subst. Spartānus -ī, m Spartánec, preb. Sparte: Pl., Val. Max.; pogosteje v pl. Spartānī -ōrum, m Spartánci: N., Cu., T., Iust., Cl.

2. Spartiacus 3 (Σπαρτιακός ) spártski: Taenaros Ap.

3. Spartiāticus 3 spártski: res Pl.

4. Sparticus 3 spártski: myrtus V. (Cul.) —

II. subst. Spartiātēs -ae, m (Σπαρτιάτης) Spartánec, doma (po rodu, izhajajoč, izvirajoč) iz Spárte: Pl., Ci.

spécialité [spesjalite] féminin posebnost, specialnost; posebno področje, stroka; specialiteta

spécialité budgétaire neprenosljivost budžetnih postavk
spécialité du chef cuisinier specialiteta glavnega kuharja
ce mets est une spécialité slovène ta jed je slovenska specialiteta
déguster des spécialités pokušati, degustirati specialitete
faire de la géographie sa spécialité izbrati si geografijo za svojo glavno stroko, glavno področje
(familier) elle a la spécialité de vous interrompre quand vous parlez ona ima (neprijetno, grdo) posebnost (navado), da vas prekine, kadar govorite

spojíti to unite; to join; to connect; to combine; to couple; to amalgamate

spojíti se to unite; to combine (z with); to amalgamate (with)
glavno mesto spaja z morjem več železnic the capital is connected with the sea by several railways

Statellī (L.) ali Statiellī (Plin.) -ōrum, m Statél(c)i, Statiél(c)i, ljudstvo v Liguriji; njihovo glavno mesto so bile Aquae Statiellōrum ali Aquae Statiellae Statiélske Toplice (zdaj Acqui): Plin. Od tod

1. adj. Statellās -ātis statélski: in agro Statellati L.; subst. Statellātēs -um, m = Statellī Statél(c)i, Statiél(c)i: L.

2. subst. Statiellēnsēs -ium, m Statél(c)i, Statiél(c)i, Statielánci (Statielénci): Brutus in Ci. ep.

stikal|o srednji spol (-a …) der Schalter, tehnika Schalter, das Schaltwerk; gumb na napravah, strojih: die Bedienung, der Betätigungsknopf, izklopno: der Ausschalter, vklopno: der Einschalter; naprava: die Schaltvorrichtung; (časovno Zeitschaltwerk, Zeitschalter, glavno Hauptschalter, grupno Gruppenschalter, izmenično Wechselschalter, klecno Wippenschalter, koračno Schrittschalter, križno Kreuzschalter, krmilno Steuerschalter, ločilno Trennschalter, magnetno Magnetschalter, manometrsko Druckschalter, mejno Endschalter, močnostno Leistungsschalter, motorno Motorschalter, nožno Fußschalter, odmično Nockenschalter, oljno Ölschalter, paketno Paketschalter, pedalno Tretschalter, potezno Zugschalter, prevesno/prevrnilno Kippschalter, rizično Gefahrenschalter, ročično Hebelschalter, serijsko Serienschalter, sprožilno Bedienungsschalter, za luč/luči Lichtschalter, za zaustavljanje v sili Nothalteschalter, stopenjsko Stufenschalter, sučno Drehschalter, termostatsko Thermoschalter, tipkalno Druckknopfschalter, tlačno Druckluftschalter, vodno Wasserschalter, zaskočno Schnappschalter, zaščitno Schutzschalter)