Franja

Zadetki iskanja

  • in-trānsibilis -e (in [priv.], trānsīre) neprekoračljiv, neprehoden, ki ga ni mogoče prečkati: Nilus Hier.
  • introducibilità f uvedljivost, ki ga je mogoče začeti
  • introuvable [ɛ̃truvabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči najti; nedostavljiv (pošta) neznano kam preseljen; figuré brez pri mere

    le merle blanc est presque introuvable bel kos se skoraj ne najde
  • introvabile agg. nenajdljiv, ki ga ni mogoče najti
  • intuibile agg. nagonsko spoznaven, ki ga je mogoče slutiti, uganiti; intuitiven
  • invalicabile agg. ki ga ni mogoče preplezati, nepreplezan, neprehoden; pren. nepremostljiv:
    vetta invalicabile nepreplezan vrh
    difficoltà invalicabile nepremostljiva težava
  • invendicabile agg. ki ga ni mogoče maščevati
  • investigabile agg. ki ga je mogoče preiskati, raziskati
  • invisible [-zibl] adjectif neviden; skrit, skriven, ki ga ni mogoče dobiti (doma), s katerim ni mogoče priti skupaj

    invisible à l'œil nu neviden z golim očesom
    devenir invisible izginiti
    être invisible ne sprejemati obiskov
    homme masculin invisible človek, ki ne mara obiskov, ki se ne da videti
  • invocabile agg. ki ga je mogoče poklicati, prositi
  • invulnerabile agg. neranljiv; ki ga nič ne more prizadeti
  • ippotrainato agg. ki ga velečejo konji, s konjsko vprego
  • ir-recūsābilis -e ne(iz)ogiben, nezavrnljiv, ki ga ni moč odbiti (zavrniti, odreči): Cod. I., Hier.
  • ir-refrēnābilis -e (in [priv.], refrēnāre) ki ga ni moč (o)brzdati, nevzdržen: Aug.
  • irreperibile agg. ki ga ni mogoče najti:
    si è reso irreperibile izginil je
  • ir-repōscibilis -e (in [priv.], repōscere) ki ga ni moč zahtevati nazaj: Ap.
  • irrespirabile agg.

    1. ki ga ni mogoče dihati

    2. pren. neznosen
  • irrevocabile agg. nepreklicen, ki se ga ne da umakniti:
    decisione irrevocabile nepreklicen sklep
  • ir-revocābilis -e

    1. ki ga ni moč nazaj poklicati ali potegniti: et semel emissum volat irrevocabile verbum H., aetas praeterita Lucr., spicula irrevocabili hamo noxia Plin., ancorae pondere irrevocabili iactae Plin.

    2. metaf. nepreklicen, neizprosen, nespremenljiv: casus L., cursus Sen. ph., impetūs animi Sen. ph., constantia Plin. iun., paenitentia Arn., donatio Icti.; occ. nespravljiv, nepomirljiv: Domitiani natura inrevocabilior T.; adv. irrevocābiliter neustavljivo, nezadržno: Sen. ph., Aug.
  • irriducibile agg.

    1. neskrčljiv, ki ga ni mogoče zmanjšati:
    frazione irriducibile mat. ireducibilen ulomek

    2. nepopustljiv, neupogljiv, neizprosen

    3. med.
    frattura irriducibile zlom, ki ga ni mogoče naravnati