Franja

sêdlo (-a) n

1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto

2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica

sedmína (-e) f

1. settimo, settima parte

2. etn. pranzo funebre (il settimo giorno della sepoltura):
držati se kot na sedmini avere facce serie, da funerale

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sklèp (sklépa) m

1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto

2. congiuntura, collegamento

3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno

4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma

5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto

skup¹

1. zusammen; miteinander

2.
skup in skup fortwährend, immer wieder
|
figurativno je z dratom skup zvezan er ist ein Klappergreis
pasti skup (omedleti) wegkippen, umkippen, umklappen
skup držati an einem Strang ziehen
skup spraviti (narediti) zusammenbasteln
vzeti se skup sich einen Ruck geben
iste sorte ptiči skup letijo gleich und gleich gesellt sich gern
| ➞ → skupaj

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

smer² [é] ženski spol (-i …)

1. (ruta) die Route, die Marschrichtung, Marschroute
smer spusta die Abfahrtsroute
izbira smeri poti die Routenwahl

2.
letalstvo smer poleta, pomorstvo smer plovbe (kurz) der Kurs
držanje smeri plovbe/poleta die Kursbeständigkeit
držati smer den Kurs halten
izgubljati smer letalstvo, pomorstvo abdriften
sprememba smeri der Kurswechsel, die Kursänderung

smer³ [é] ženski spol (-i …) (smer vožnje) die Fahrtrichtung
obvezna smer vorgeschriebene Fahrtrichtung
držati smer Spur halten, die Fahrtrichtung einhalten
sprememba smeri vožnje: die Fahrtrichtungsänderung
spremeniti smer z vozilom: umschwenken, abschwenken
voznik, ki vozi v napačno smer der Falschfahrer
na avtocesti: der Geisterfahrer
vožnja v napačno smer die Falschfahrt
pas za vožnjo v nasprotni smeri die Gegenfahrbahn
promet iz nasprotne smer der Gegenverkehr

sobotn|i [ó] (-a, -o) sonnabendlich, Samstag-, Sonnabend- (večer der Samstagabend, Sonnabendabend)
sobotna priloga die Wochenendbeilage
sobotni počitek die Sabbatruhe
držati se sobotnega počitka die Sabbatruhe einhalten
sobotno leto das Sabbatjahr, Ruhejahr

srájca (-e) f obl. camicia:
bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
črtasta srajca camicia a righe
karirasta srajca camicia a scacchi
ruska srajca rubasca
škrobljena srajca camicia inamidata
spalna srajca camicia da notte
srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
srajce camiceria (per uomo, donna)
tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
obl. safari srajca camicia sportiva
hist. železna srajca cotta di maglia
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

sredína (-e) f

1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio

stanj|e² srednji spol (-a …)

1. der Zustand (idealno Idealzustand, končno Endzustand, naravno Naturzustand, normalno Normalzustand, ohranjenosti Erhaltungszustand, osnovno Grundzustand, prvotno Urzustand, stalno Dauerzustand, vmesno Zwischenzustand, napetosti Spannungszustand)

2. človeka: der Zustand, die Verfassung
duševno stanje Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage
zdravstveno stanje Gesundheitszustand
izboljševanje stanja medicina die Besserung
poslabševanje/slabšanje stanja medicina die Verschlechterung
ponovno poslabšanje stanja medicina der Rückfall

3. fizika der Zustand
gibalno stanje Bewegungszustand
stacionarno/inercijsko/stanovitno stanje tehnika, fizika Beharrungszustand

4.
fizika agregatno stanje Aggregatzustand (trdno fester, tekoče flüssiger, plinasto gasförmiger Zustand/Aggregatzustand)

5. fizika termodinamično: der Zustand
funkcija stanja die Zustandsfunktion
diagram stanj das Zustandsdiagramm
enačba stanj/stanja die Zustandsgleichung
sprememba stanja die Zustandsänderung

6. pravo, vojska der Zustand, der Stand
izjemno/izredno stanje Ausnahmezustand, Notstand (zaradi napada na državo äußerer Notstand, zaradi naravne katastrofe ziviler Notstand)
obsedno stanje der Belagerungszustand
vojno stanje Kriegszustand

7.
pravo dejansko stanje der Sachverhalt, der Tatbestand

8.
glasovno stanje der Lautstand

9.
vremensko stanje die Wetterlage, Wetterverhältnisse množina, die Witterung
razvoj vremenskega stanja der Witterungsablauf

10.
… stanja slovnično: Zustands-
(glagol das Zustandsverb, pasiv das Zustandspassiv)
|
v dobrem stanju gut im Stand, gut in [Schuß] Schuss
biti v dobrem stanju in/im [Schuß] Schuss sein
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
biti v drugem stanju in anderen Umständen sein
v razsutem stanju lose
v surovem stanju im Rohzustand, gradbeništvo, arhitektura im Rohbau
zgradba v surovem stanju der Rohbau
v svežem stanju frisch
teža v svežem stanju Frischgewicht ➞ → vzpostavitev v prejšnje stanje, izjemno stanje

stánje state; condition; (položaj) situation; (okoliščine) circumstances pl

stánje pripravljenosti alert
izredno stánje (state of) emergency
kritično stánje crisis, juncture, turning point
stánje stvari state of affairs
dejansko stánje the true (ali actual) state (of affairs)
duševno stánje frame of mind
številčno stánje vojske manpower
zdravstveno stánje state of health
cesta (hiša) je v dobrem (slabem) stánju the road (the house) is in good (in bad) repair
držati, vzdrževati v dobrem stánju to keep in (good) repair
postaviti v prejšnje stánje to restore
v žalostnem stánju in a sorry (ali sad) plight

stanovíten constant, stable, ferme, inébranlable, persévérant ; (nespremenljiv) invariable, inaltérable, fixe

stanovitno se držati tenir ferme (ali bon)
vreme je stanovitno le temps est (ali se maintient) au beau fixe

stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

brez stráhu fearlessly
stráh pred smrtjo fear of death
stráh me je I am afraid (of)
v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
navaditi s stráhom to overawe
imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
iz stráhú pred for fear of, out of dread of
držati koga v stráhu to intimidate someone
pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
pomiriti stráh to allay (someone's) fears
on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
stráh zbujajoč awe-inspiring
v velikem stráhu in a blue funk
stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
tresti se od stráhú to tremble with fright

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!