Franja

Zadetki iskanja

  • lovn|i (-a, -o) Jagd- (turizem der Jagdtourismus, sezona die Jagdzeit, dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, jahanje das Jagdreiten)
  • lóvski hunting; hunter's

    lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
    lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
    lóvska družba a hunting party
    lóvski čuvaj gamekeeper
    lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
    lóvski konj hunter
    lóvski izlet hunting trip
    lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
    lóvski nož hunting knife, hanger
    lóvska obleka hunting suit
    lóvska oprema hunting outfit
    lóvski pes hound; sporting dog
    lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
    lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
    lóvski ples hunt ball
    lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
    lóvska sezona shooting season
    lóvski rog hunting horn, bugle
    lóvski stolček shooting stick
    lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
    lóvska torba gamebag, hunting bag
    lóvski zakon pravo game law
    lóvski zakupnik game-tenant
    lóvska zgodba hunting story
    lóvska latinščina fisherman's tale
    lóvski krst blooding
    imeti lóvsko srečo to make a good bag
  • marque [ma:k] samostalnik
    zgodovina represivna zaplemba ladje

    letter of marque dovoljenje za opremo piratske ladje; ladja, ki ima pravico zapleniti sovražne ladje
  • marriage [mǽridž] samostalnik
    poroka, zakon (to s, z)
    figurativno tesna zveza
    karte marjaš

    to give s.o. in marriage omožiti hčer, oženiti sina
    to take s.o. in marriage poročiti koga
    by marriage priženjen, primožen
    related by marriage v svaštvu
    pravno marriage articles ženitna pogodba
    figurativno marriage bed spolno občevanje (med zakoncema), zakonska postelja
    marriage broker ženitni posrednik
    marriage certificate poročni list
    marriage contract ženitna pogodba
    ameriško, pravno marriage licence poročno dovoljenje
    britanska angleščina marriage lines poročni list
    marriage of convenience razumska možitev (ženitev)
    pravno marriage portion dota
    pravno marriage settlement ženitna pogodba, prenos premoženja na zakonca
  • mātūritās -ātis, f (mātūrus)

    1. dozorevanje, dozorelost, zrelost, godnost (sadov): frugum Ci., frumentorum C., frumenta non multum a maturitate absunt C., festinata maturitas Q. pospešena = prezgodnja dozorelost.

    2. zrelost = pravšn(j)a (primerna, ustrezna) fizična kakovost, dovršenost, popolnost: partūs Plin., muriae Col. primeren razsol, sucum ad maturitatem perducere Plin., ad maturitatem (per)venire ali maturitatem adipisci Plin.; occ. zrelost let, starosti, zrela leta: aetatis, indeflexa m. Plin. iun.

    3. metaf.
    a) duševna zrelost (dozorelost), goden (dozorel) (raz)um, dovršenost, izkušenost: senectutis Ci., aetatis ad prudentiam Ci., maturitatem Galli criminando T., m. Crassi T. dozorelo (dovršeno) govorništvo, veteris imperatoris Vell., virtutis Ci. ali orationis Ci., Q. dovršenost, incitationem eius non maturitate vel consiliis mitigabat Amm.; occ. dozorelost, pravi čas: sed eius rei maturitas nequedum venit et tamen iam appropinquat Ci., luna adfert maturitates gignendi Ci., maturitates temporum Ci. redni nastop (tek) letnih časov.
    b) skorajšnji, hitri nastop, hitra (urna) izvršitev: precari maturitatem poenae Suet., beneficio (dovoljenje) Caesaris praestare maturitatem Front.
    c) dozorelost = dopolnjen (popoln) razvoj, popolnost, dovršitev, višek, vrh: tamquam in arborum bacis terraeque fructibus maturitate tempestivā (sc. esse aliquid) quasi vietum et caducum Ci., omnium scelerum ac veteris furoris et audaciae maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., maturitas temporum L. = nastop stiske, hudih časov.
  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • munire

    A) v. tr. (pres. munisco)

    1. utrditi, utrjevati:
    munire una città di torri utrditi mesto s stolpi

    2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
    munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
    munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico

    B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
    munirsi di un documento priskrbeti si dokument
    munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji
  • obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
    dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
    čas obiskov die Besuchszeit
    dan obiskov der Besuchstag
    soba za obiske das Besuchszimmer
    na obisk auf Besuch
    iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
    vrniti obisk den Besuch erwidern
    priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
    imeti obisk Besuch haben
    kot obisk besuchsweise
  • obratoválen (-lna -o) adj. di esercizio; di lavoro:
    obratovalno dovoljenje licenza, permesso di esercizio
    obratovalni čas orario di lavoro
    obratovalni stroški spese d'esercizio
  • obŕten trade; industrial

    obŕtna banka tradesman's bank
    obŕtni davek trade tax
    obŕtno dovoljenje trade licence
    obŕtni muzej industrial museum
    obŕtna razstava industrial exhibition
    obŕtna šola trade (ali vocational) school
    obŕtna zbornica chamber of trade
  • obŕten (-tna -o) adj. d'arte, artigiano, artigianale, dell'artigianato; d'esercizio:
    obrtna delavnica, zadruga officina, cooperativa artigiana
    obrtni izdelki prodotti dell'artigianato
    obrtno dovoljenje licenza d'esercizio
    obrtno združenje associazione artigianale
  • obŕten industrial

    obrtni davek contribución f industrial; impuesto m sobre patentes industriales
    obrtno dovoljenje; obrtni list licencia f profesional; patente f industrial
    obrtni obrat (podjetje) empresa f industrial (ali comercial)
    obrtna razstava exposición f industrial
    obrtno sodišče tribunal m industrial; jurado m de impresa
    obrtna zbornica (muzej) cámara f (museo m) industrial
    obrtna šola escuela f industrial, (v Španiji) Escuela de Oficialía y Maestría Industrial
  • occasional [əkéižənəl] pridevnik (occasionally prislov)
    priložnosten, slučajen; za posebne prilike

    occasional cause sekundaren vzrok
    britanska angleščina occasional licence omejeno dovoljenje za prodajo alkohola
    occasional labour priložnostno delo
    occasional poem prigodna pesem
    occasional strollers posamezni sprehajalci
    occasional table mizica, za različne namene
  • odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. prelevare:
    odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

    2. togliere, prendere, levare:
    odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

    3. liberare, svincolare, sollevare:
    odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

    4. ritirare:
    odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

    5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
    odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
    šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
    s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
    jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
    meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
    jur. odvzeti last spossessare
    knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
    odvzeti mitsko avreolo smitizzare
    odvzeti naglas disaccentare
    šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
    odvzeti strup svelenire
    agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
    jur. odvzeti zemljo spoderare
  • oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
    odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
    ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
    iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

    2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
    oglasiti se v debati intervenire nella discussione

    3. farsi vivo:
    oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

    4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
    oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

    5. presentarsi, venire, andare:
    oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso
  • opit pridevnik
    1. (pijan) ▸ ittas
    opit voznik ▸ ittas sofőr
    opit mladostnik ▸ ittas fiatal
    opito stanje ▸ ittas állapot
    opit navijač ▸ ittas szurkoló
    opit od vinakontrastivno zanimivo részeg a bortól
    Ugotovili so, da je vozil opit, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ▸ Megállapították, hogy ittasan vezetett, ezért elvették a jogosítványát.

    2. (v posebnem mentalnem stanju) ▸ megrészegült
    Izrael je bil od te odmevne zmage opit. ▸ Izrael megrészegült ettől az átütő győzelemtől.
    Ves opit od njene lepote in igralske prepričljivosti se z njo na skrivaj tudi zaroči. ▸ A lány szépségétől és színészi képességeitől megrészegülve titokban eljegyzi.
  • opravljanj|e1 srednji spol (-a …) ➞ → opravljati; die Erledigung, die Verrichtung; die Ausübung (funkcije Funktionsausübung, lova Jagdausübung, poklica Berufsausübung, verskih obredov Religionsausübung, Religionsübung); poslov: die Abwicklung; plačil: die Entrichtung, die Leistung
    opravljanje (poklicnih) dolžnosti die Amtsführung
    opravljanje formalnosti die Abfertigung, carinskih: die Verzollung
    prepoved opravljanja poklica das Berufsverbot
    prepoved opravljanja obrti die Gewerbeuntersagung
    dovoljenje za opravljanje obrti/dejavnosti die Konzession
    pravilnik o opravljanju izpitov die Prüfungsordnung
  • oróžje weapon; arm (s pl)

    k oróžju! to arms!
    brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
    hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
    strelno oróžje firearms pl
    noseč oróžje bearing arms
    nositelj oróžja arms bearer
    izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
    dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
    položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
    premoč v oróžju superiority in arms and equipment
    olje za oróžje gun oil
    tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
    uporaba oróžja use of arms
    trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
    tihotapljenje oróžja gun-running
    učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
    tovariš v oróžju brother in arms, comrade
    ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
    biti pod oróžjem to be under arms
    položiti oróžje to lay down one's arms
    poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
    nositi oróžje to bear arms
    zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
    zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
    pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
    premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard
  • otorgar [g/gu] privoliti, dopustiti; podeliti; pritrdilno odgovoriti; izdati, napraviti (dokument)

    otorgar los poderes dati komu polnomočje
    otorgar licencia (iz)dati dovoljenje
  • parjenj|e2 srednji spol (-a …) živali: die Paarung, die Begattung, akt: der Deckakt
    dovoljenje za parjenje die Deckerlaubnis
    organ za parjenje das Begattungsorgan, Paarungsorgan
    pripravljen za parjenje paarungsbereit
    sposoben za parjenje deckfähig