Franja

ἐπ-ανάκειμαι med. ležim na čem, določen sem za kazen.

ἐπί-κειμαι d. m. [ep. ἐπικέοιντο, fut. ἐπικείσομαι, ion. impf. 3 pl. ἐπεκέατο] 1. a) ležim na, ob, pri čem νῆσοι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, τινί, θύραι ἐπέκειντο vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim ἀνάγκη, ἀνάγκη μοι ἐπίκειται gorje meni. 2. pren. a) o stvareh (= pf. pass. k ἐπιτίθεμαι) sem odmerjen, določen, naložen ζημία, pretim, grozim κακά, χειμὼν ἐπίκειται pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim τινά, τινί nadlegujem s prošnjami.

ἐπιούσιος 2 za naslednji dan določen; ἄστος vsakdanji kruh NT.

ἡμιόνειος 3 ep. ion. ἡμιονικός 3 za mezge (mule) namenjen (določen), ἅμαξα voz, v katerega so bili vpreženi mezgi, ζεῦγος vprega mezgov.

θέσ-φατος 2 (θεός, φημί) ep. poet. 1. od boga povedan, prorokovan, od bogov določen ali prirojen, τὸ θέσφατον božji izrek, prorokba, prorokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski ἀήρ.

καθ-ειμαρμένος 3 (μείρομαι) po usodi določen, usojen.

καλέω [Et. qalā, lat. calo, are, clamor, clarus, classis, nem. Hall, hell (stvn. hell = laut), strslov. klakolъ, rus. kólokolъ, zvon. – Obl. fut. καλῶ, καλέσω, aor. ἐκάλεσα, pf. κέκληκα, pass. pf. κέκλημαι, opt. 2 sg. κεκλῇο, aor. ἐκλήθην, fut. κληθήσομαι, fut. 3 κεκλήσομαι; med. fut. καλοῦμαι, aor. ἐκαλεσάμην; ep. pr. inf. καλήμεναι, pt. καλεῦντες, impf. iter. act. καλέεσκον, med. καλέσκετο; fut. καλέω, aor. (ἐ) κάλεσσα, plpf. 3 pl. κεκλήατο; ion. pf. pass. 3 pl. κεκλέαται]. I. act. 1. kličem, pokličem po imenu, zovem, imenujem τινά ὄνομά τι, z dvojn. acc; pass. zovem se, imenujem se, prištevam se med, smatrajo me za, veljam za, ὁ καλούμενος takozvani. 2. pozivljem, pokličem, vabim na obed ἐπὶ δεῖπνον, pred sodišče, tožim, βουλήν sklicujem, θεόν prosim, kličem za pričo; opominjam, svarim; pass. določen, namenjen sem πόσις. II. med. 1. kličem k sebi, dam poklicati (k skupščini) ἀγορήνδε. 2. želim komu kaj ἀράς τινι.

κεῖμαι [Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim νεῖκος, νόμοι, θέσμια; ζημία κειμένη po zakonu določena kazen; ὄνομα κεῖται ime se je dalo, κεῖται ὄνομά τινι komu je ime, imenuje se; ἀγὸν κεῖται boj je odrejen, κεῖται ἡμῖν dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, ἐν γούνασι θεῶν κεῖται je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; ἐν ὑμῖν κείμεθα naša usoda je v vaših rokah; e) κακὸν τὸ πάλαι κείμενον že davno pozabljeno zlo, εὖ κειμένων πραγμάτων če se bodo stvari dobro zasukale, če se bo dobro izteklo.

κληροῦχος, ὁ (κλῆρος, ἔχω) 1. kdor dobi ali ima po žrebu določen del osvojene zemlje, naselnik. 2. poet. deležen česa, πολλῶν ἐτῶν zelo star, visoke starosti.

κληρωτός 3 adi. verb. od κληρόω izžreban, po žrebu določen; ki se mora po žrebu podeliti.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

μείρομαι ep. [Et. iz σμερ-jο-μαι, εἵμαρται iz σε-σμαρ-ται, idevr. se-smŕ̥; kor. smer, lat. mereo, mereor. – Obl. pf. act. 3 sg. ἔμμορε, pf. pass. εἵμαρται, plpf. εἵμαρτο, pt. εἱμαρμένη]. 1. praes. dobim kot del(ež), prejmem τί. 2. pf. act. dobil sem delež, deležen sem česa τινός. 3. pf. pass. (pri)sojeno je, usojeno je, po usodi je določeno τινί; εἱμαρμένη, ἡ (sc. μοῖρα) usoda. – adi. verb. εἱμαρτός od usode določen χρόνος.

μοιρίδιος 3 (μοῖρα) poet. od usode določen τίσις, usojen, δύνασις moč usode.

μόριμος 2 (μόρος) ep. od usode določen, usojen.

μόρσιμος 2 ep. ion. poet. od usode določen, usojen, za smrt določen, ἦμαρ dan smrti; subst. τὸ μόρσιμον usoda, μόρσιμόν ἐστιν usojeno je.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

πορεῖν inf. aor. z ind. ἔπορον, ep. πόρον (gl. πείρω) 1. act. izvršiti, pripraviti, preskrbeti, pribaviti, poslati, ponuditi; podeliti, dati (= πορίζω) τινί τι. 2. pf. pass. πέπρωται od usode je določeno, namenjeno (usojeno) je; pt. πεπρωμένος določen, dodeljen, namenjen, usojen; αἴσῃ smrti zapal; subst. ἡ πεπρωμένη(sc. μοῖρα) in τὸ πεπρωμένον usoda.

προ-θέσμιος 3 (θεσμός) poprej določen, ἡ προθεσμία(sc. ἡμέρα) poprej določeni (ob)rok, čas, da kaj zastara (zapade); plačilni dan NT.