Franja

vsakoleten pridevnik
(ki se zgodi vsako leto) ▸ éves, évenkéntiCilj za prihodnost je, da projekt postane vsakoletna tradicija. ▸ A jövőben az a cél, hogy a rendezvényt éves hagyománnyá tegyük.

vtískati (-am) | vtísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. imprimere, comprimere

2. imprimere, improntare:
vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera

3. imprimere, inculcare

4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
vtisniti punco punzonare
tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare

B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. conficcarsi:
kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole

2. pren. imprimersi, stamparsi:
dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria

wake³ [wéik] samostalnik
navtika (vodna) brazda, vodni razor (izza ladje v vožnji); vzvalovana voda; vrtinec
aeronavtika zračni vrtinec
figurativno sled

in the wake of s.o. po sledi, neposredno za kom; po zgledu koga
wake of light svetlobni žarek
to follow in s.o.'s wake iti po stopinjah kake osebe
such an event brings trouble in its wake tak dogodek ima neprijetnosti za posledico

writing¹ [ráitiŋ] samostalnik
pisanje, pisava, način pisanja; stil; pismo; rokopis; spis, pismeni sestavek; pisateljevanje
(množina) slovstvena dela
glasba komponiranje; listina, dokument; kar je napisano; članek

in writing pismeno
in one's own writing lastnoročno
the writings of Dickens Dickensova dela
hand writing pisava, rokopis
type writing tipkanje
letter-writing pisanje pisem, dopisovanje
the writing on the wall figurativno méne tékel, zlovešč omen, nesrečo znaneč dogodek, pretnja o skorajšnjem propadu

zadnja večerja stalna zveza
v svetopisemskem kontekstu (dogodek) ▸ utolsó vacsora

zamolčáti (-ím) | zamolčeváti (-újem) perf., imperf.

1. sottacere, passare sotto silenzio, tener nascosto, tacere:
pren. časopisi so dogodek zamolčali la stampa ha taciuto il fatto

2. knjiž. (obmolkniti) tacere

zanímanje (-a) n interesse, interessamento; impegno:
hliniti, kazati zanimanje za kaj fingere, mostrare interesse per qcs.
vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo svegliare in qcn. l'interesse per la musica, le lingue, l'informatica
dogodek je vzbudil veliko zanimanje il fatto risvegliò un grande interesse

zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

A) perf., imperf.

1. rattoppare intrecciando

2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
zaplesti verigo imbrogliare la catena
pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

3. pren. imbrogliare, complicare:
dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

4. pren. coinvolgere:
zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
položaj se zapleta la situazione si va complicando

3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
omotičen se zapleta po cesti procede vacillando

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zgodovínski historique

zgodovinski dogodek (roman) événement moški spol (roman moški spol) historique

zgodovínski (-a -o) adj. storico (tudi pren.):
zgodovinski proces processo storico
zgodovinski dogodek evento storico
zgodovinska osebnost personaggio storico
zgodovinski viri fonti storiche
zgodovinski prelom svolta storica
pren. zgodovinska odločitev decisione storica
lit. zgodovinski roman, zgodovinska drama romanzo, dramma storico

zóprn (-a -o) adj.

1. ripugnante, repellente, disgustoso; antipatico; spiacevole; brutto:
zoprn vonj un odore ripugnante; knjiž. graveolenza
zoprno vreme brutto tempo
zoprn občutek una sensazione spiacevole

2. increscioso, fastidioso, imbarazzante:
zoprn dogodek un fatto increscioso
zoprna zadeva una faccenda imbarazzante

3. antipatico, urtante, scostante:
zoprn sopotnik un compagno di viaggio antipatico

ἀ-δόκητος 2 (δοκέω) nenaden, nepričakovan, ἀπό τοῦ ἀδοκήτου iznenada; subst. τό nepričakovan dogodek.

ἐπ-εισφέρω 1. act. zraven še jaz nosim kaj noter, τὸ ἐπεισφερόμενον πρῆγμα kar se dogodi med tem, vmesni dogodek. 2. med. predlagam, navajam za se μαρτύρια.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

εὐτύχημα, ατος, τό srečen uspeh, srečen naključek (dogodek), sreča; pl. blagostanje, darovi sreče.

εὐτυχία, ἡ sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, κατὰ πόλεμον bojna sreča, ἐπ' εὐτυχίᾳ v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.

θειάζω (θεῖος) 1. prorokujem, pass. θειάζεταί τι ἐπί τινι izreče se kaj s (proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, uvrščam med bogove.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.