Franja

lovor samostalnik
1. Laurus (drevo ali grm) ▸ babér, babérfaPovezane iztočnice: navadni lovor

2. (začimba) ▸ babérlevél, babér
3. (priznanje; naslov) ▸ babér [elismerés, cím]
Vsaka od ekip si upravičeno obeta v nedeljski noči se ovenčati z lovorom prve evropske nogometne velesile. ▸ Mindegyik csapat joggal reménykedik abban, hogy vasárnap éjjel győztesként megkoszorúzzák az európai labdarúgó-nagyhatalmaknak járó babérokkal.
Sopomenke: lovorov venec

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

piece² [pi:s] prehodni glagol
sestaviti, povezati, zakrpati

to piece on dodati; pristajati, odgovarjati
to piece out podaljšati, razširiti; figurativno povečati, dopolniti
to piece up zakrpati, sestaviti po kosih; figurativno urediti, izgladiti
to piece together sestaviti, zložiti

plin² moški spol (-a …) v avtu: das Gas
plin za prosti tek motorja das Standgas
polni plin Vollgas
pedal za plin das Gaspedal, der Gasfußhebel, Gashebel
dodati plin Gas geben, do konca: Vollgas geben
močno dodati plin durchstarten
odvzeti plin Gas wegnehmen
pritiskati na plin auf das Gas treten

plín gaz moški spol

plin uhaja il y a une fuite de gaz
bojni plini gaz de combat
črevesni plini ballonnements moški spol množine, flatulence ženski spol
generatorski plin gaz de gazogène (ali de générateur, à l'air)
gorčični plin gaz de moutarde
izpušni, izgoreli plini gaz d'échappement (ali brûlés, de combustion)
jamski, treskavi plin grisou moški spol
kurilni, lesni plin gaz de chauffage, de bois
močvirni plin gaz des marais
pogonski plin carburant gazeux
oljni, pokalni, premogovni, strupeni, svetilni plin gaz d'huile, détonant, de houille, toxique, d'éclairage
smejavi, solzilni plin gaz hilarant, lacrymogène
utekočinjeni plin gaz liquide
zadušljivi plin gaz asphyxiant
zemeljski, naravni plin gaz naturel
eksplozija treskavega plina coup moški spol (ali feu moški spol) de grisou
gretje, kurjenje s plinom chauffage moški spol au gaz
napeljava plina conduite ženski spol de gaz
razteznost plinov expansibilité ženski spol des gaz
zastrupljen s plinom intoxiqué (ali asphyxié) par le gaz, gazé
biti usmrčen s plinom passer par la chambre à gaz, être gazé
plin dati donner du gaz
dati poln plin pousser à fond
dodati plina mettre les gaz
odvzeti, zapreti, zmanjšati plin couper les gaz
v plin pretvoriti gazéifier
pritisniti na plin (motorizacija) accélérer, familiarno appuyer sur le champignon

podnapis samostalnik
1. ponavadi v množini (pri filmu) ▸ felirat, filmfeliratJa, enkrat za spremembo mora tudi ameriško občinstvo brati podnapise. ▸ A változatosság kedvéért most az amerikai közönségnek kell filmfeliratokat olvasnia.

2. (komentar; naslov) ▸ képaláírás, feliratSopomenke: podnaslov

podnasloviti glagol
1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellátOkroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

2. (o prevodu) ▸ feliratoz
V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

3. (dodati oznako) ▸ titulál
Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.

pôper (-pra) m pepe:
celi, mleti poper pepe in grani, macinato
črni poper pepe nero
bot., pl. vodni popri elatinacee (sing. -ea) (Elatinaceae)
mlinček za poper macinapepe
dodati pripovedovanju precej popra mettere nel racconto sale e pepe
dati komu popra far vedere a qcn., pigliare qcn. a schiaffi
pren. suh kot poper al verde, senza il becco di un quattrino

poprati glagol
(dodati poper) ▸ megborsoz, borsozOmako solimo, popramo in po okusu sladkamo. ▸ A mártást sózzuk, borsozzuk és ízlés szerint édesítjük.

pospeši|ti [é] (-m) pospeševati beschleunigen, pri vožnji: beschleunigen, Tempo vorlegen, (močno dodati plin) durchstarten

pripi|sati (-šem) pripisovati

1. (dodati) dazuschreiben, hinzuschreiben, hinzufügen

2. komu kaj zuschreiben, zuordnen, (prišteti) zurechnen (zu); krivdo: (jemandem die Schuld) zuschieben; namene: (Absichten) unterstellen
pripisati prevelik/premajhen pomen čemu (etwas) überbewerten/unterbewerten

pripis|ovati (-ujem) pripisati

1. (dodati) dazuschreiben, hinzuschreiben, hinzufügen

2. komu kaj zuschreiben; (prišteti) zuordnen, zurechnen (zu); krivdo: (jemandem die Schuld) zuschieben
pripisovati krivdo za kaj komu (jemanden) verantwortlich machen für, (jemandem (etwas)) anlasten
namene: (Absichten) unterstellen
pripisovati pomen čemu Bedeutung beimessen, Wert/Gewicht legen auf
pripisovati prevelik/premajhen pomen čemu (etwas) überbewerten/ unterbewerten

3. v govoricah: nachsagen, anlasten

4. zmožnost za kako čudno ipd. dejanje: (jemandem) (eine Tat) zutrauen

quanto²

A) avv.

1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!

2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje

6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

C) cong. per quanto

1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš

samokritično prislov
(s kritičnim pogledom nase) ▸ önkritikusan

sien, ne [sjɛ̃, ɛn] pronom njegov; njen; svoj

les siens njegovi (njeni) svojci
faire sien osvojiti si, napraviti za svoje
faire des siennes (familier) počenjati neumnosti
y mettre du sien doprinesti svoj delež, pomagati zraven; dodati kaj (v pripovedovanju)

sladilo samostalnik
(snov) ▸ édesítőszerV diabetičnem sladoledu je sladkor nadomeščen s sladili. ▸ A diabetikus fagylaltban édesítőszerekkel helyettesítik a cukrot.
Povezane iztočnice: naravno sladilo, umetno sladilo

smétana cream; (na kuhanem mleku) clotted cream

kisla smétana sour cream
jajčna smétana custard
tolčena, stepéna smétana whipped cream
posnemalnik smétane creamer, cream-separator
posneti smétano to take off the cream (by skimming), to cream (tudi figurativno)
on vedno posname smétano (figurativno) he always takes the cream
delati smétano, dodati smétano to cream
stepati smétano to whip the cream

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.